Srečko Ocvirk: Največja prednost sevniške občine je raznoliko in stabilno gospodarstvo

Po skoraj dveh desetletjih vodenja se za dolgoletnega župana sevniške občine Srečka Ocvirka začenja novo poglavje. Iz županske pisarne se je preselil v Državni zbor Republike Slovenije, kjer bo kot poslanec sodeloval pri sprejemanju pomembnih odločitev. Ob zaključku županovanja in začetku nove poti smo z njim spregovorili o ključnih investicijah, tudi o tistih, ki še čakajo na uresničitev, ter o izzivih, ki jih prinaša prihodnost.

Ko se ozrete na skoraj dve desetletji vodenja občine, kateri trije projekti so najbolj zaznamovali njen razvoj?
Ob nastopu mojega mandata leta 2008 je bilo ključno urejanje območja ob Savi. Ob gradnji hidroelektrarne na Blanci, ki je bila del državnega programa izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, je bilo treba izvesti tudi številne spremljajoče ureditve lokalne infrastrukture – od cest in kanalizacije do rekonstrukcij vodovodov. Drugi pomemben mejnik je bila izgradnja optičnega omrežja, ki danes deluje kot digitalna informacijska avtocesta po celotni občini. Tretji sklop predstavljajo vlaganja v vzgojo in izobraževanje – prenova, dogradnja, gradnja in energetska sanacija vrtcev ter osnovnih šol. V tem ciklu, ki je potekal skozi celotno obdobje mojega županovanja, smo posebno pozornost namenjali izboljšanju pogojev dela in kakovosti bivanja v teh objektih. Vesel sem tudi, da lahko v naše vrtce že nekaj let sprejmemo vse predšolske otroke.

Za kateri projekt vam je žal, da ga niste uspeli izpeljati?
Težko bi izpostavil enega, za katerega mi je žal, da ni bil uresničen, bolj pomembno se mi zdi, da se projekti čim prej realizirajo. Vedeti moramo, da vsak mandat oziroma obdobje zaznamuje dejstvo, da prejmeš veliko že pripravljenih projektov, hkrati pa jih veliko tudi predaš naprej še nerealiziranih oziroma v različnih fazah razvoja. Veliki projekti zahtevajo usklajevanje z državo, pripravo dokumentacije in finančne vire, kar pogosto traja dlje, kot bi si želeli. Trenutno je več projektov, ki so že pripravljeni za izvedbo. Med njimi je načrtovana ureditev železniške postaje v Sevnici, ki bo vplivala tudi na prenovo in posodobitev občinskega središča.

Dolgo pričakovana investicija je gradnja mostu na Log z ukinitvijo dveh nivojskih križanj z železnico, v kateri fazi je izvedba?
Gre za državni projekt, ki je bil ob gradnji hidroelektrarn izločen, čeprav predstavlja izjemno pomemben infrastrukturni objekt. Občina Sevnica je kljub temu izvedla prostorsko umeščanje s sprejetjem Občinskega podrobnega prostorskega načrta, medtem ko projektiranje poteka pod okriljem Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Vsa potrebna zemljišča so že pridobljena, zato lahko direkcija vloži vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ključen naslednji korak je uvrstitev projekta v državni proračun, s čimer se bodo zagotovila potrebna finančna sredstva. Možen vir financiranja predstavlja tudi pridobitev evropskih finančnih sredstev, namenjenih izboljšanju železniške infrastrukture. Naj poudarim, da bi z izgradnjo mostu odpravili nevarna križanja ceste z železnico, izboljšali pretočnost prometa in bistveno olajšali vsakodnevne poti ljudi. Hkrati bi to odprlo več razvojnih možnosti za kraje v zaledju. Po ocenah bi se gradnja lahko začela do leta 2030.

Izvedba naj bi stala med 14 in 18 milijoni evrov – te ocene stroškov še držijo, je kakšen del sredstev že zagotovljen?
Investitor je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, tako da s podatkom o trenutni višini cene ne razpolagamo, je pa iz dosedanjih finančnih načrtov razvidno, da se bodo za izgradnjo, na katero že nestrpno čakamo dalj časa, pridobila tudi evropska sredstva.

Kaj pomeni pismo o nameri gradnje doma starejših na Hrastih v Sevnici, ki je bilo podpisano ob februarskem obisku takrat aktualne vlade – gre za konkreten korak h gradnji?
Varstvo starejših in organiziranje domske oskrbe za starejše je v pristojnosti Ministrstva za solidarno prihodnost, ustanovitelj domov za starejše je Vlada Republike Slovenije, vendar smo v situaciji, ko občine zaradi potreb, želje po napredku, predvsem pa zaradi znanja in odgovornosti do okolja prevzemamo državne naloge – umeščanje v prostor, priprave projektne dokumentacije, zagotavljanje zemljišč in še marsikaj. V dobrem sodelovanju z Domom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, ki pozna potrebe starejših, smo skupaj pripeljali projekt do idejne zasnove, sprejema prostorskega načrta, opravljene so bile geološke raziskave in po podpisu pisma o nameri pričakujemo, da bo omenjeno ministrstvo pripravilo arhitekturni natečaj še v tem letu in pristopilo k pripravi projektne dokumentacije za gradnjo načrtovanega objekta.

Že vrsto let se govori o gradnji nove kulturne dvorane – so zemljišča odkupljena, je financiranje zagotovljeno?
Želja po sodobnem, dovolj velikem in kakovostnem prostoru za kulturne dejavnosti je velika, vendar takšni projekti zahtevajo čas, premišljeno načrtovanje, vsebinska usklajevanja in zagotavljanje finančnih virov, zato ne moremo pričakovati hitre realizacije. Objekt je že več desetletij zelo dobro umeščen v prostor, a za pridobitev zemljišča sta potrebna dva, tako prodajalec kot kupec. Občina Sevnica je na nakup pripravljena, medtem ko lastnik zemljišča za prodajo za zdaj še ni. Prav tako ni zagotovljeno financiranje projekta. Odprto ostaja še vprašanje, ali bodo v novem občinskem kulturnem centru svoje mesto dobile tudi dejavnosti, ki že imajo zagotovljene prostore, kot sta knjižnica in glasbena šola. Sodobna kulturna infrastruktura namreč ne sme biti namenjena zgolj občasnim prireditvam, temveč mora živeti skozi ves dan. Gre za projekt, ki zahteva čas, dobro pripravo in predvsem realne finančne vire, a to zaenkrat pomeni, da bodo večje prireditve še naprej potekale v športnem domu, vse ostale pa v obstoječi kulturni dvorani.

Sevnica velja za atletsko mesto z dolgo tradicijo in številnimi uspešnimi tekači, ki že vrsto let čakajo na izgradnjo atletskega stadiona – kaj zavira njegovo realizacijo oz. dokončno izvedbo?
Stabilizacija terena za bodoči stadion, ki je na primerni lokaciji, ostaja velik izziv. Predvsem geologija je tista, ki je ta projekt omejila, a verjamem, da bo z dodatnimi sredstvi, ki jih bo treba vložiti v ureditev območja, projekt mogoče uresničiti. Morda ne v takšni obliki, kot je bilo načrtovano in predstavljeno ter potrjeno že pred časom na eni izmed občinskih sej, a treba je vztrajati in najti optimalno rešitev. O časovnici dokončne izgradnje je trenutno težko govoriti. Ob tem velja poudariti, da v občini skoraj vsako leto zgradimo športno igrišče pri kateri izmed osnovnih šol. Ti športni objekti zadovoljujejo potrebe osnovnošolk in osnovnošolcev ter tudi občank in občanov, ki jih lahko v popoldanskem času uporabljajo za lastno športno in rekreacijsko dejavnost.

Kateri projekti bodo ključni za razvoj občine v naslednjem desetletnem obdobju?
Današnji sodoben svet temelji na mobilnosti, na povezljivosti. Pričakujem, da bo vožnja z vlakom po posodobitvi železniške proge Zidani Most–Dobova postala konkurenčen javni prevoz, ki bo v veliki meri nadomestil vožnjo z osebnim vozilom. Sevnica potrebuje tudi sodobno cesto, ki bo povezovala v vse smeri. Gre za srednji del tretje razvojne osi, ki je strateški izziv ne samo za sevniško, ampak tudi za radeško občino ter ostale kraje med Celjem in Novim mestom. Tukaj je še industrija, ki je gonilna sila. Brez novih in večjih poslovnih con ni mogoče pričakovati resnega industrijskega razvoja. S tem se bodo ohranjala in odpirala nova delovna mesta, zato mora občina aktivno ustvarjati pogoje za investicije. Pomemben je tudi razvoj storitvenih dejavnosti, ne samo klasičnih obrtnih, temveč tudi zdravstvenih in ta segment je treba v okviru spodbujanja zdravega življenjskega sloga razvijati naprej. Naš cilj mora biti jasno zastavljen – biti moramo občina, v kateri mladi ostajajo, družine vidijo prihodnost, starejši živijo varno in dostojno.

Ali občina danes mladim ponuja dovolj razlogov, da ostanejo? Kaj bi bilo po vašem mnenju treba nujno izboljšati – morda na stanovanjskem ali zaposlitvenem področju?
Razlogov je veliko. Občina Sevnica beleži eno najnižjih stopenj brezposelnosti v širšem okolju. V primerjavi z večjimi mesti so nekoliko cenejši tudi objekti za bivanje. Nenazadnje je lokalno okolje infrastrukturno dobro urejeno in primerno za bivanje. Ta povezan sklop nekako nudi visoko raven kakovosti življenja za vse generacije, tudi za mlade, a v njihovi naravi je, da se pogosto selijo. Morda je najbolj pomembno, da z ukrepi in stanjem v prostoru vzdržujemo enakomerno raven priseljevanja in odseljevanja, kar omogočamo tudi s komunalno urejenimi zemljišči za individualno gradnjo. Zanjo se odločajo predvsem mlade družine, za katere je na voljo še nekaj gradbenih parcel, recimo, na območju Drožanjske ulice v Sevnici in tudi v okoliških krajih, kot je, na primer, Tržišče.

Sevnica je v regijskih razmerjih vedno nekako na tretjem mestu, za Krškim, kjer je sedež energetike, in Brežicami, kjer stavijo na turizem in trgovino. Na katerem področju so ali bi lahko bile prednosti sevniške občine, bodisi že uresničene bodisi potencialne?
Če rangiramo občine po teritorialni velikosti, smo tri omenjene občine bistveno bolj primerljive. Če primerjamo po številu prebivalk in prebivalcev, je zaporedje takšno, kot je navedeno. Če primerjamo po dostopnosti na avtocesto, je sevniška občina v težko primerljivem položaju. Največja prednost sevniške občine je v raznolikem in stabilnem gospodarstvu, ki ni odvisno od ene same dejavnosti, kot je to primer pri energetiki. Temelji na lastnem industrijskem razvoju, kar zagotavlja bolj uravnoteženo in dolgoročno stabilno zaposlitveno strukturo. Pomembna prednost je tudi kakovost bivanja – kombinacija dostopnega okolja, narave in urejene infrastrukture, ki je za številne občanke in občane ključni dejavnik pri odločitvi za življenje v občini. Velja še poudariti, da v Posavju ne gre za tekmovanje, temveč za dopolnjevanje – Krško z energetiko, Brežice s turizmom in trgovino, sevniška občina z industrijo in kakovostnim bivalnim okoljem. Moram še dodati, da je znotraj regije vedno potekal korekten dogovor o razvojnih prioritetah.

Kateri državni projekti so po vašem mnenju pomembni za izboljšanje kakovosti bivanja v posavski regiji?
Prva je zagotovo prometna povezanost. Posavje je dobro prometno povezano, če poenostavim, po avtocesti z Ljubljano in Zagrebom, v smeri Celja in Maribora pa izredno slabo, proti Dolenjski in Beli krajini prav tako ne, medtem ko imamo v smeri Zasavja skoraj neprevozno cesto. Dobra prometna povezanost bi omogočila boljši razvoj tako Posavja kot Zasavja. Ključno bo torej izboljšanje prometne povezanosti, brez tega tudi ni resnega gospodarskega razvoja. Prav tako potrebujejo podjetja, med katerimi so marsikatera globalno konkurenčna, prostor za svoj razvoj. To pomeni, da potrebujemo ustrezno opremljene in dovolj velike industrijske cone. Seveda bomo morali vlagati tudi v turizem, a ne v množični, temveč trajnostni in sonaraven. Ena od prioritet je ureditev kolesarske povezave ob Savi od Ljubljane do Zagreba, ki bi se uvrstila v evropsko mrežo kolesarskih poti. Pogovor o tem, ki se je med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo pričel pred letom dni na posvetu v Sevnici, bi se moral nadaljevati. Okrepiti moramo tudi srednješolsko izobraževanje, razširiti število izobraževalnih programov, saj je to v Posavju podhranjeno.

Menite, da je bil v preteklem mandatnem obdobju glas občin dovolj upoštevan v hramu demokracije?
Preteklo mandatno obdobje je bilo za občine zahtevno, saj ključni dogovori z državo pogosto niso bili doseženi. Občine so del države, zato stalna pogajanja za uresničevanje investicij niso ustrezna rešitev. To smo občutili tudi pri projektu doma za starejše na Hrastih, pri urejanju hudourniškega potoka Sevnična zaradi poplavne varnosti in pri državnih cestah. Občine so v določenih primerih prevzemale naloge države, ne da bi za to prejele ustrezna finančna sredstva in to je upočasnjevalo uresničevanje projektov. Enakovredno sodelovanje dodatno otežuje sistem, v katerem imajo večje občine večji vpliv. V prihodnje pričakujem bolj vsebinsko in manj birokratsko sodelovanje, ki bo usmerjeno predvsem v izvedbo projektov.

Vidite v tem, da ima Posavje v novem sklicu državnega zbora šest poslancev (ožja Dolenjska ima tri, Zasavje dva), priložnost za močnejše zastopanje regijskih interesov?
Poslanec je predstavnik vseh državljank in državljanov, ne le določenega geografskega območja ali posamezne občine ali kraja. V Državnem zboru se sprejemajo odločitve, ki so pomembne za celotno državo, hkrati pa je ključno, kako poslanci iz različnih regij prispevajo k pripravi in uresničevanju državnih projektov, ki pomenijo razvoj za posamezno območje in države kot celote. Ta trenutek je Posavje ena izmed tistih regij, ki je nekoliko manj razvita, zato potrebuje razvojni pospešek, da se približa državnemu povprečju. Upam, da bo sodelovanje na taki ravni, da bomo skupaj s Svetom regije Posavje, ki ga sestavljajo posavski župani, določili in uskladili ključne prioritete. Politika mora biti odgovorna do ljudi in okolja.

Na nedavnih volitvah ste se v Državni zbor uvrstili le trije slovenski župani, kar je precej manj kot v preteklosti (zaradi nezdružljivosti obeh funkcij); vam bodo dolgoletne izkušnje na lokalni ravni v pomoč na državnem političnem parketu, kjer ste bili en mandat tudi državni svetnik?
Pridobljene izkušnje, znanje in kompetence, ki sem jih pridobil z vodenjem sevniške občine, mi vsekakor dajejo določeno prednost. Predvsem na področju regionalnega razvoja in razvoja podeželskih, redkeje poseljenih območij. Zavedam se, da je razvoj državne cestne mreže ključ do enakomernega razvoja celotne Slovenije, a temelj razvoja je gospodarstvo, brez njega ni napredka. Ob gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi sem pridobil kar nekaj védenja o umeščanju velikih projektov v prostor, saj sem bil vključen v delo komisij z različnih področij. Te izkušnje mi bodo gotovo prišle prav tudi v prihodnje, pri sprejemanju odločitev o zahtevnih projektih, kot sta umeščanje jedrske elektrarne ali tretje razvojne osi v naš posavski prostor.

S kakšnimi občutki zapuščate svoj dolgoletni županski položaj in v kakšnem stanju predajate občino svojemu nasledniku?
Poslavljam se z nekoliko mešanimi občutki. Na eni strani čutim ponos ob številnih uspešno izvedenih projektih, ki so prispevali k razvoju našega okolja, na drugi strani pa ostajajo številni projekti, pripravljeni za prihodnje obdobje in nadaljnji razvoj občine. Osebno sem zadovoljen z opravljenim delom in verjamem, da se bo občina tudi v prihodnje uspešno razvijala ter sledila potrebam občank in občanov. Ob tem se zavedam, da vsak čas prinaša nove, drugačne izzive, ki ne bodo enaki tistim izpred 18 let, ko sem začel svoj županski mandat. Letos ga zaključujem, saj je bila volja ljudi jasna, tako da prevzemam novo funkcijo. Pred menoj je nova pot poslanca, ki jo sprejemam z enako predanostjo in odgovornostjo. Hvaležen sem za izkazano zaupanje in trudil se bom, da ga upravičim.

Kako nameravate ohranjati stik z domačim okoljem; kakšno vlogo bo imel Klub posavskih poslancev, ustanovljen pred sedmimi leti na pobudo tedanjih poslancev iz Posavja?
Stiki s poslanci so pomembni in prav tako z župani ter sama srečanja s prebivalkami in prebivalci, ki so nam namenili glas ter z njim izkazali zaupanje, da bomo delo dobro opravljali. Pomembna je dvosmerna komunikacija in zelo pomembno je slišati, zato se nameravam udeleževati tudi prireditev, na katerih je mogoč najbolj pristen in neposreden stik z ljudmi. Vsak dan se nameravam vračati iz Ljubljane v Sevnico, tako kot mnogi zaposleni v slovenski prestolnici.

Kakšna je vloga regionalnega časopisa Posavski obzornik?
Posavski obzornik, ki izhaja na vsake dva tedna, daje uravnotežene informacije, ki so koristne za življenje in delo v lokalnem okolju. Funkcijo informiranja, povezovanja, izvaja na primeren, kakovosten, konec koncev tudi nevsiljiv način. Je eden najmočnejših povezovalcev posavskega okolja v celoto, ne samo na politični, pač pa tudi na družbeni ravni. Kar spremljam, slišim in vidim, tega v drugih okoljih manjka.

Posebno mesto v vašem življenju ima družina …
Družina je vedno ob meni, je moja opora in trden temelj. Številne službene obveznosti, ki ne potekajo le med tednom, temveč pogosto tudi ob koncih tedna, doma sprejemajo z razumevanjem. Žena in hčerki, kljub temu da je družinski ritem zaradi tega nekoliko porušen, vse sprejemajo z razumevanjem in potrpežljivostjo. Čas, ki ga uspemo preživeti skupaj, nam zelo veliko pomeni in takrat smo samo mi – družina.

Smilja Radi

Pogovor je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 16. aprila 2026.

#povezujemoposavje