Stanovanje, stanovanjce, kje si?

Imeti lastno stanovanje je vse pogosteje neuresničljiva želja mladih, ki bi si želeli po zaključenem šolanju urediti lasten dom. Pogosto so ekonomsko in socialno odvisni od staršev tudi, ko najdejo redno zaposlitev, saj so možnosti za najem ali nakup cenovno ugodnega stanovanja ali hiše majhne.

Razmere na nepremičninskem trgu niso naklonjene mladim, ki iščejo lastno streho nad glavo. Cene nepremičnin, predvsem novih stanovanj, so visoke in prav tako so pogosto (pre)visoke cene najemniških stanovanj, ki pa jih niti ni ravno veliko na voljo.

Sogovornik, ki je zaključil študij, se je pri 27 letih odločil za samostojno življenje v najemniškem stanovanju, a večina njegovih prijateljic in prijateljev, starih med 25 in 30 let, živi pri starših, ker v Posavju ni na voljo dovolj stanovanj, a to ni edini razlog. »Najemnine skupaj z mesečnimi stroški so zelo visoke, celo višje, kot bi bil mesečni obrok, če bi se odločil za stanovanjski kredit za nakup stanovanja ali hiše, poleg tega do kredita tudi ni tako enostavno priti, še posebej, če si zaposlen za določen čas,« pove in doda, da razmišlja, da bi se vrnil v stanovanje k staršem, pri katerih ima še vedno sobico. »Ni lahko, ni enostavno. Če že imaš srečo, da dobiš redno zaposlitev za nedoločen čas, ne najdeš primernega stanovanja, a če ga najdeš, so cene tako nakupa kot najema astronomske, še posebej v slovenski prestolnici. Zdi se, kot da smo predvsem mladi v nekem začaranem krogu. Izhod iz tega zagotovo je, vendar vse poteka prepočasi in mladi ostajamo v ’hotelu mama’ za nedoločen čas,« zaključi z rahlo grenkobo v glasu, kajti do neprofitnega stanovanja v lasti občine ni upravičen, a četudi bi bil, bi bil eden izmed mnogih prosilcev zanj, saj je število stanovanj omenjeno in za odobritev vselitve je treba izpolnjevati določene pogoje. »Razmišljam o nakupu stanovanja, a cene na nepremičninskem trgu so vrtoglavo visoke, zneski na kvadratni meter se gibljejo okoli dva tisoč evrov. Verjetno bi tudi težko dobil kredit glede na redni mesečni prejemek, medtem ko stanodajalca ne zanima višina moje plače, temveč samo redno mesečno plačilo za stanovanje, ki ga daje v najem. Če pogledam, koliko mesečno plačam za najem garsonjere v velikosti slabih 20 m2, hitro ugotovim, da mi ostane zelo malo, v glavnem za nakup osnovnih živil,« še doda.

»Stanovanjski blišč ali stanovanjska beda? Med prvim in drugim ni več zlate sredine. Da stanje na trgu nepremičnin ni odeto v rožnate barve, je postalo jasno in čisto kot solza. To dejstvo je žalostno in mladim ne vliva veliko upanja. Ko si bil mlajši, nisi sanjal o tem, da boš za iskanje stanovanja v kleti, v katerem boš preživel lep del svojega časa, potreboval vse svoje prihranke, veliko neprespanih noči, prepirov z neznanci in več različnih stopenj obupa. Zadeva zahteva sistemske ureditve, ki so naši generaciji odvzete. Sanje o lastništvu stanovanja ali spodobnem najemu postajajo utopija, ki je večini nedosegljiva. Večini, ki pridno študira, dela, varčuje. Večini, ki ji streha nad glavo ni samoumevna,« je ostro dekle, ki si želi po zaključenem študiju urediti lastno gospodinjstvo v svojem domu.

S podobnimi težavami se sooča tudi mlado dekle iz Posavja, ki je po končanem magistrskem študiju konec lanskega leta našlo prvo redno zaposlitev v Ljubljani, kjer živi v stanovanju, ki je v lasti njenih starih staršev. »Do lastnega stanovanja z mojimi dohodki ni mogoče priti. Večina mojih sovrstnic in sovrstnikov si svoj prostor uredi v hišah staršev ali pa si preko družinskega kapitala kupi lastno stanovanje. Posavje mi zaradi specifičnosti moje izobrazbe ne ponuja zanimivih možnosti zaposlitve, zato ostajam v Ljubljani, kjer so cene nepremičnin vrtoglavo visoke, a tudi najemnine s svojimi cenami za par kvadratnih metrov in po možnosti še v kakšnem kletnem ali polkletnem stanovanjčku so večinoma pretirane. Dnevna vožnja iz Posavja v Ljubljano ostaja izven mojih želja,« pojasnjuje.

Zgovoren je tudi primer mladega para, ki se je odločil za preureditev podstrešnega dela družinske hiše v mansardo: »Lastnih prihrankov nisva imela ravno veliko, zato sva se odločila za bančno posojilo, ki ga bova odplačevala več kot deset let. Pred ureditvijo skupnega doma sva spraznila podstrešje in podrla nekaj zidov, da je bil prostor v velikosti sto kvadratnih metrov pripravljen za uresničitev najinih stanovanjskih načrtov. Sredstva bančnega posojila sva nato porabila za obnovo strehe, izdelavo strešnih oken in gradnjo lastnega vhoda. S sprotnim zaslužkom in s pomočjo staršev sva nato nadaljevala s preurejanjem, tako da lahko po treh letih vlaganja končno bivava v lastnem stanovanju, čeprav vsa dela še niso zaključena. Doslej sva v obnovo vložila približno 120 tisoč evrov, a namerava urediti še okolico hiše, tako da tudi letošnji dopust preživljava kar doma.«

Takšnih in podobnih zgodb je veliko, vendar konkretnih rešitev zaenkrat ni na vidiku, a treba bo zagrizi tudi v to ’kislo jabolko’ in izboljšati njen okus.

NEPROFITNA NAJEMNA STANOVANJA

Posavske občine skušajo pomagati pri urejanju stanovanjske problematike z oddajo neprofitnih stanovanj v najem, vendar je stanovanj manj, kot je prosilk in prosilcev, zato prispele prošnje točkujejo po izdelanih kriterijih, ki jih opredeljuje nacionalni pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem. V kolikor prispe več vlog, stanovanje dobi vlagateljica oz. vlagatelj, ki prejme na razpisu največ točk, ostali pa so na čakalni list. In koliko neprofitnih stanovanj imajo na voljo posavske občine?

Občina Radeče je lastnica 51 neprofitnih stanovanj, vsa so v Radečah, le eno je v Svibnem. »Zaenkrat nakupa novih ali obnove starejših stanovanj ne načrtujemo, prav tako ne gradnje večstanovanjskih objektov. Za vsako prosto stanovanje, ki je primerno za za oddajo v najem, občina objavi javni razpis. Trenutno nimamo čakalne liste,« opiše stanje glede stanovanjske problematike direktorica radeške občinske uprave mag. Marjetka Lipec ter doda, da na Dobravi nastaja novo stanovanjsko naselje, kjer je v okviru OPPN predvidenih 28 stanovanjskih hiš na gradbenih parcelah, ki bodo komunalno opremljene. Zemljišča so v zasebni lasti.

Občina Kostanjevica na Krki ima v lasti osem neprofitnih stanovanj ter dve službeni in eno stanovanje s tržno najemnino. »Nakupa novih stanovanj nimamo v načrtu, ker ne zaznavamo, da bi bilo več povpraševanj po njihovem najemu. Trenutno v našem občinskem središču obnavljamo eno stanovanje na Ulici talcev,« pove višja svetovalka za družbene in gospodarske dejavnosti kostanjeviške občine Anita Krajnc.

Osem neprofitnih stanovanj, ki so že oddana najemnicam oz. najemnikom, ima v lasti tudi Občina Bistrica ob Sotli. »V naslednjem letu bodo na voljo še štiri nova stanovanja, načrtujemo pa tudi obnovo treh starejših stanovanj. V dolgoročnem planu je še gradnja dveh večstanovanjskih objektov. Pri tem računamo tudi na razpise Stanovanjskega sklada za sofinanciranje,« pojasnjuje direktorica bistriške občinske uprave Ana Bercko.

Občina Sevnica razpolaga s 128 neprofitnimi oziroma javnimi najemnimi stanovanji. Od tega je 35 enot nekdanjih denacionaliziranih stanovanj, ki jih občina skladno z zmožnostmi postopno obnavlja ter ureja v stanovanjske enote, primerne za bivanje (en objekt v Krmelju je v prihodnjem obdobju predviden za rušenje z možnostjo novogradnje). Večina neprofitnih stanovanj se nahaja v Sevnici, nekaj jih je v Krmelju, Tržišču, Blanci in Boštanju. Na letošnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je prispelo 38 vlog, ki so v obravnavi, in v prvi polovici septembra bodo predvidoma znani rezultati. Občina Sevnica, skladno z zakonodajo, subvencionira še najemnine za tržna stanovanja, in sicer v skladu z odločbo, ki jo za prosilko/prosilca izda Center za socialno delo (t. i. pravica iz javnih sredstev). Na območju sevniške občine imata svoj fond javnih stanovanj tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije ter Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Ali bo stanovanjsko stisko v sevniški občini omilila novogradnja večstanovanjskih objektov na Planinski cesti ter Kozjanski in Krulejevi ulici dveh zasebnih investitorjev? Na voljo bo okoli 60 novih stanovanj različnih kvadratur.

Mestna občina Krško ima v lasti 70 neprofitnih stanovanj. Ta se nahajajo v Krškem, Raki, Senovem, Zdolah, Brestanici in Podbočju. Družba Rudar Senovo, d.o.o., ki izvaja stanovanjsko politiko za občino, pa ima v lasti 557 stanovanj. Trenutno je praznih 11 stanovanj, od tega so štiri v fazi obnove, dve bosta porušeni in odstranjeni. Javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem je v fazi odpiranja ponudb in po oblikovanju prednostne liste bodo vlagateljicam/vlagateljem ponudili v najem pet praznih stanovanj ter 17 neprofitnih stanovanj v novozgrajenem večstanovanjskem bloku Žlapovec, kjer so stanovanja 3- in 4-sobna v razponu neto površine od 65 do 116 m2 na posamično stanovanje in so primerna za mlade družine. V letu 2024 in 2025 je predvidena obnova pet do sedem stanovanjskih enot v večstanovanjskih objektih, na območju Starega trga v Brestanici so del načrtovane celostne obnove dela naselja tudi nadomestne gradnje. V načrtu je še izgradnja več nastanitvenih objektov z oskrbovanimi stanovanji na Senovem, vendar je ta odvisna od sofinanciranja s strani EU. »Po javno dostopnih podatkih ima Mestna občina Krško skupaj z družbo Rudar, d.o.o., upoštevajoč število prebivalcev, v lasti bistveno več stanovanj kot ostale mestne občine. Po podatkih iz prejšnjega leta ima Mestna občina Ljubljana oziroma njen javni stanovanjski sklad v lasti 4413 stanovanjih enot. Glede na število vseh prebivalcev v občini imamo v Mestni občini Krško v lasti 60 % več lastnih stanovanj kot Mestna občina Ljubljana, 33 % več kot Mestna občina Maribor, 140 % več kot Mestna občina Koper, 300 % več kot Mestna občina Novo mesto,« sporoča krška občinska uprava.

V lasti Občine Brežice je 115 neprofitnih stanovanj; večina jih je v Brežicah, tri so v Globokem, po eno stanovanje je v Pišecah in v Cerkljah ob Krki. »V tem trenutku je prostih dvanajst neprofitnih stanovanj, dve sta v fazi celovite obnove in bosta predmet novega javnega razpisa. Prostih je sicer še šest neprofitnih stanovanj, ki pa jih je treba prenoviti, a za obnovo je treba pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo. Dve neprofitni stanovanji sta prazni zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, a je postopek ureditve v teku,« pojasnjuje brežiška občinska uprava ter predstavi še nekaj načrtov, med katere sodi pridobitev projektne dokumentacije za rekonstrukcijo in obnovo stanovanj na naslovu Cesta bratov Milavcev 107 v Brežicah v prihodnjem letu. V proračunih za leti 2024 in 2025 so predvidena sredstva v višini 300.000 evrov za posamezno leto za nakup novih stanovanj, ki jih bo občina oddajala po tržni ceni. Na območju med Maistrovo, Šolsko in Opekarsko ulico ter Ulico Stanka Škalerja je poleg že dveh novo zgrajenih večstanovanjskih stavb predvidena gradnja dodatnih treh večstanovanjskih stavb.

REŠITVE, KOT JIH VIDIJO MLADI

Kje so možnosti, rešitve, ki bi omogočile mladim lažji odhod na samostojno pot in do lastnega stanovanja?

»V današnjem času so cene stanovanj dosegle vrtoglave zneske, zato so možnosti mladih močno okrnjene. Nakup lastnega stanovanja in možnost pridobitve kredita ostajajo pri mladih neuresničene sanje in pomenijo pot iskanja drugih alternativ. Najpogosteje je to iskanje najemniškega stanovanja, če si ga lahko privoščiš ob prejemanju povprečne začetniške plače, zato se marsikdo odloči za življenje pri starših ali starih starših. Treba bo poiskati rešitve, ustrezno zastaviti Strategijo za mlade in se držati začrtanih korakov do izboljšanja situacije na ravni lokalne skupnosti in države, ki bi morali pri tem sodelovati. K oblikovanju Strategije za mlade bi bilo smiselno povabiti mladinske organizacije, predstavnike mladih lokalne in nacionalne skupnosti ter strokovnjake, ki bi sodelovali pri izvedbi in uresničevanju le-te. Oblikovana strokovna skupina bi redno spremljala napredek ter po potrebi prilagajala vpeljevanje sprememb. Smiselno bi se bilo osredotočiti na kratkotrajne cilje, ki bi vodili do dolgotrajnih učinkov. Zavedam se, da stanovanjske problematike ni mogoče rešiti čez noč, a z majhnimi in doslednimi koraki z uresničevanjem zastavljenih ciljih lahko pridemo sčasoma do vidnih izboljšav,« predstavi možnost reševanja stanovanjskega problema Eva Zaman, ki je v lanskem letu zaključila študij inkluzivne pedagogike.

»Za Posavje je značilna velika razpršenost poselitve, s tem pa tudi veliko možnosti in priložnosti za ureditev lastnega doma, zato se vedno več mladih odloča za najem ali nakup manjših stanovanjskih enot, kot so denimo vikendi ali zidanice, ki z dobrimi prometnimi povezavami še vedno omogočajo udobno ter varno življenje, stran od mestnega hrupa in gneče. Poleg tega so tudi cene najema ali nakupa v celotnem Posavju po mojem mnenju sprejemljive. Osebno se najbolj nagibam k podeželskemu načinu življenja, kakršnega sem vajen že od nekdaj. Konkretno to pomeni izgradnjo lastnega doma, z zeleno okolico, kjer je dovolj prostora tudi za vrt in kakšno domačo žival. Sploh prehranska samooskrba se mi zdi, poleg stanovanjske neodvisnosti, ključna za visoko kvaliteto življenja, ki nam že danes na trenutke spolzi iz rok. Nič pa ne kaže na to, da bi bilo v prihodnosti kakor koli drugače,« predstavi svoj pogled Adam Šiško, ki zaključuje študij na strojni fakulteti.

»V našem lokalnem okolju najdemo večje število praznih družinskih hiš ali pa v njej biva samo ena oseba, morda dve. Vzdrževanje takšnega objekta predstavlja velik strošek, zato bi bilo smiselno mlade spodbujati za ureditev lastnega doma v hiši staršev oziroma starih staršev, kar je v tujini kar pogost pojav,« ponudi rešitev Maja Istenič, ki se je po zaključenem študiju vrnila v kraj ob izlivu Sopote v Savo.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 29. avgusta 2024.

#povezujemoposavje