Novomeški Kmetijsko gozdarski zavod je v začetku aprila pripravil strokovno srečanje za pridelovalce jagodičja.Vodili sta ga svetovalka za sadjarstvo Andreja Brence in mag. Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije. Posavje z Dolenjsko ima zasajenih okoli 40 ha površin in beležijo približno 50 pridelovalcev. Pridelavi jagod se v zadnjih dveh letih uspešno pridružuje tudi pridelava malin, na našem območju je posajenih že okoli tri hektarje tržnih nasadov.
Kot je v pogovoru dejala Andreja Brence, imajo takšna delovna srečanja tudi s sadjarji, pridelovalci sliv, breskev in češenj. Med drugim pa je še dodala, da pridelava jagodičja v teh kriznih časih lahko malo pripomore pri reševanju finančnih težav, saj je intenzivna panoga, kjer se lahko že na majhnih površinah ustvari pozitivna ekonomika. V Sloveniji gojijo jagode na približno 110 ha. Na širšem Posavju z Dolenjsko pa po besedah Brencetove približno 50 pridelovalcev na pridelovalnih površinah od 0,30 do 7 ha na skupni površini okoli 40 ha. „V pridelavi jagodičja smo v zadnjih letih naredili velik preskok v smeri iskanja tehnologij in sort, kjer dajemo prednost pridelavi jagod s pravim jagodnim okusom, ki so pridelane na naravi in ljudem prijazen način. V tehnologijo vključujemo elemente ekološke pridelave," je med drugim navedla Brencetova. Strokovni posvet uvrščajo v skupino izobraževanj kmetijsko-okoljskega programa Integrirana pridelava sadja, udeležilo pa se ga je 41 pridelovalcev. Spregovorili so o tehnoloških ukrepih v spomladanskem času, ki zaviralno vplivajo na razvoj bolezni in škodljivcev ter o pomenu pravočasnega zaznavanja sprememb v nasadih jagodičja. Kakor so pokazale izkušnje zadnjih let ima intenzivno in neuravnovešeno gnojenje ter izbira neprimernih sort in rastišč za posledico večjo pojavnost večine bolezni in škodljivcev v jagodičju. Pridelovalci morajo biti še posebej pozorni na pojavnost uši, resarjev - trips, pršic in ščitkarja. M. K. M.