Suša in poletna vročina vse močneje vplivata na stanje in prihodnost slovenskih gozdov

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) zaradi nedavne dolgotrajne suše in izredno visokih temperatur po vsej državi beleži večje poškodbe gozdnega drevja.

Gozd je že v prvi polovici avgusta dobil izrazito jesenski videz z obarvanjem krošenj in odpadanjem listov, vendar vse posledice letošnje suše in vročine še niso vidne, pokazale se bodo z zamikom v naslednjih letih – v izgubi vrednosti lesa zaradi podlubnikov in bolezni gozdnega drevja, zmanjšanem prirastku lesa ter povečanih stroških obnove gozdov. »Pri tem imajo ključno vlogo tudi lastniki gozdov, zato naj bodo ti še posebej pozorni na napade podlubnikov,« je pozval k odgovornemu ravnanju direktor ZGS Gregor Danev.

Po podatkih ZGS so posledice letošnjega sušnega in vročega poletja vidne praktično po vsej Sloveniji, gre za širše območje gozdov kot v letih 2003 in 2022. Najbolj prizadeti so gozdovi v nižinah ter na prisojnih legah na sušnih in revnih rastiščih. Najbolj očiten znak sušnega stresa je prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listja.

»Prezgodnje odpadanje listja je predvsem obrambni odziv dreves na neugodne rastne razmere. Z zmanjšanjem listne površine drevo zmanjšuje izgubo vode in s tem povečuje svoje možnosti za preživetje. Večina dreves si bo zato opomogla, a najbolj bodo prizadeta drevesa, ki so bila zaradi različnih vzrokov manj vitalna že pred začetkom suše in vročine. Če bodo drevesa izpostavljena sušnim in vročinskim stresom več zaporednih let, bo sušenje dreves v naslednjih letih obsežnejše,« pojasnjuje vodja Službe za varstvo gozdov na ZGS Marija Kolšek.

KLJUČNI BODO PRIHODNJI TEDNI IN LETA

Prezgodnje rumenenje in odpadanje listja še ne pomenita nujno, da bo drevo propadlo. Če se suša konča in bodo do konca vegetacijske sezone padavine zadostne, si lahko del dreves opomore, vendar je letošnji sušni stres dodaten pritisk na gozdove, katerih odpornost zmanjšujejo tudi drugi podnebni in vremenski ekstremi: že pred poletjem so slovenske gozdove lokalno poškodovali snegolomi, vetrolomi, pozebe, toče, tudi žuželke in bolezni; vitalnost dreves zmanjšuje tudi obilno semenenje. Takšna kombinacija dejavnikov zmanjšuje odpornost dreves in povečuje tveganje, da bodo posledice letošnjega sušnega in vročega poletja večje, kot jih je mogoče oceniti danes, zato bo v prihodnjih tednih in mesecih ključnega pomena spremljanje zdravstvenega stanja gozdov in zlasti pravočasno odkrivanje novih žarišč podlubnikov.

LASTNIKI NAJ REDNO PREGLEDUJEJO SVOJ GOZD

Lastnike, ki imajo v gozdu smreko, prosimo in pozivamo, da redno pregledujejo svoj gozd in so še bolj pozorni na morebitne znake napada lubadarjev (rjava črvina ob koreničniku pod smreko, spreminjanje iglic v rdečkasto barvo, sušenje in odpadanje iglic, prekomerno smolenje v srednjem delu drevesa, sušenje vrhov). Ob pojavu takšnih znakov, naj obvezno obvestijo področnega revirnega gozdarja oz. gozdarko in naj ne čakajo na izdajo odločbe, temveč takoj pričnejo s sanacijo – posekom in odvozom napadenega lesa. V vročini je razvoj lubadarjev še hitrejši, zato je hitro pospravilo napadenega lesa ključno, da se škode ne širijo v sosednje sestoje. Ob prejemu odločbe oz. obvestila gozdarja, da imajo v svojem gozdu lubadarke, pa naj takoj reagirajo. Hkrati pa lastnike gozdov ZGS poziva, naj upoštevajo roke za posek in ureditev sečišča na odločbah ZGS. Varnost pri delu pa naj bo vedno na prvem mestu!

»Le z rednim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov ter aktivnim in načrtnim gospodarjenjem ohranjamo vrstno in strukturno raznolikost gozdov, ki so odpornejši na vse pogostejše in silovitejše naravne ujme v obdobju podnebnih sprememb,« poudarja direktor ZGS Gregor Danev.

Vir: ZGS OE Brežice