Suša in vročina klestita letošnji pridelek

Dejavnost, na katero letošnja dolgotrajna suša kot posledica hudih vročinskih valov najbolj vpliva, je zagotovo kmetijstvo oz. pridelava hrane. Prizadete so praktično vse kmetijske panoge, pravijo na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Novo mesto.

Koruza in travinje

Kot pojasnjuje specialistka za poljedelstvo in travništvo Mateja Strgulec, se je suša začela že spomladi, poleti pa se je zaradi visokih temperatur in velikega izhlapevanja še poglobila. Med najbolj prizadetimi kulturami je koruza. Pomanjkanje vode se je pojavilo že pred cvetenjem in oplodnjo, zato je bilo opraševanje slabše, storži so krajši, zrn je manj, rastline pa so se začele prezgodaj sušiti in zaključevati vegetacijo. Pri najbolj prizadetih posevkih se izpad pridelka trenutno ocenjuje na 70 do 90 odstotkov. Nekateri posevki se že silirajo ali mulčijo. Posebej izpostavljena so lahka, prodnata in plitva tla Krško-Brežiškega polja ter sončne hribovite lege. Tudi pri soji se pomanjkanje vode kaže v fazi polnjenja zrnja. Stroki so lahko na videz lepo razviti, vendar so semena manjša in ne zapolnijo prostora, zato je pridelek bistveno slabši. Pri žitih so bile posledice manj izrazite. Na travinju, ki predstavlja največji delež kmetijskih površin v Posavju, je izpad pridelka prve košnje marsikje dosegel okoli 50 odstotkov, pri drugem odkosu je škoda še večja, tretjega pa na številnih površinah ne bo. Skupni izpad voluminozne krme s trajnega travinja bi lahko dosegel približno 70 odstotkov. Travna ruša je ponekod močno oslabela ali se je povsem izsušila, zato bo marsikje potrebno jesensko dosejavanje.

Zelenjava

Po besedah specialistke za zelenjadarstvo Natalije Pelko so pri zelenjavi škode zaradi ekstremnih temperatur velike tudi tam, kjer je zagotovljeno namakanje. Rastline namreč ob ekstremni vročini vode ne morejo dovolj hitro premakniti od korenin do plodov, zato nastopi vročinski stres. Najbolj so prizadete pozno sajene kapusnice, stročnice, solatnice ter plodovke, kot so paprika, paradižnik, kumare, melone in lubenice. Na prostem lahko škoda doseže tudi 100 odstotkov, pri plodovkah trenutno pričakujejo približno 30- do 40-odstotni izpad, pri stročnicah in pozno sajenih kapusnicah pa 60 do 100 odstotkov. Vročina namreč povzroča odpadanje cvetov in plodov, deformacije, ožige, slabšo kakovost in pospešeno zorenje. Bolje so jo odnesle zgodnje sorte fižola, čebulnice in solatnice. V zavarovanih prostorih so razmere nekoliko boljše, vendar bi bili v tako ekstremnih razmerah poleg senčenja potrebni tudi učinkoviti sistemi hlajenja.

Sadje

Specialistka za sadjarstvo mag. Urška Cvelbar opozarja da je Posavje pomembno sadjarsko območje, saj jablanovi nasadi predstavljajo približno četrtino slovenskih površin jablan. Pridelovalci so zaradi vse pogostejših ekstremov že uvedli številne zaščitne ukrepe: več kot polovica trajnih nasadov jablan je namakanih, več kot 80 odstotkov pa jih je pokritih z mrežami proti toči. Kljub temu letošnje temperature povzročajo sončne ožige plodov ter odpadanje listja in plodov. Še posebej so prizadeta drevesa na lahkih, peščenih tleh. Pri rdečih sortah jabolk je zaradi visokih nočnih temperatur vprašljiva tudi ustrezna obarvanost plodov. Še bolj so prizadete hruške, pri katerih se na slabših tleh sušijo celo drevesa. Letošnja suša lahko vpliva tudi na pridelek prihodnje leto, saj se prav zdaj oblikujejo cvetni brsti za naslednjo sezono. Končna ocena škode pri sadju bo mogoča šele po obiranju in skladiščenju. Pri jagodičju vročina povzroča slabše nastavke cvetov in deformirane plodove, ponekod pa je že zmanjkalo vode za namakanje.

Na spletni strani KGZ Novo mesto so objavili strokovna priporočila za ravnanje med sušo in po njej. Posebno pozornost namenjajo pripravi tal za boljše zadrževanje vode, pridelavi koruze v sušnih razmerah in posebnostim pri spravilu, učinkovitemu namakanju, zaščiti zelenjadnic pred vročinskim stresom, izboru na sušo odpornejših krmnih rastlin ter dolgoročnemu prilagajanju kmetijske pridelave podnebnim spremembam.

Vinogradi

Suša povzroča škodo tudi v vinogradih, saj pri vinski trti povzroča manjšo rast poganjkov in listne mase, manjše grozde in jagode ter posledično zmanjšanje pridelka, pojasnjuje Jernej Martinčič, specialist za vinogradništvo. Ob dolgotrajni suši se pojavljajo tudi sušenje listov, ožigi jagod in motnje v dozorevanju grozdja. Medtem ko zmeren vodni primanjkljaj lahko ugodno vpliva na kakovost grozdja, huda suša povzroča gospodarsko škodo in lahko oslabi trte tudi za prihodnje sezone. Najbolj so prizadeti mlajši vinogradi, stari do deset let, predvsem na plitvih tleh, kjer škoda ponekod dosega 80 do 90 odstotkov, posamezni trsi pa se sušijo. V nekaterih vinogradih vinogradniki že odstranjujejo grozdje, da zmanjšajo obremenitev trt. Pri starejših vinogradih so posledice nekoliko manjše, vendar pridelek tudi tam upada, ponekod do 50 odstotkov. Največ škode je na zelo sončnih legah z lapornatimi tlemi, ki se hitro izsušijo, manj pa na težjih tleh z več organske snovi in boljšo sposobnostjo zadrževanja vode. Kljub zmanjšanemu letošnjemu pridelku je spodbudno, da les trt dobro dozoreva, kar je ugodno izhodišče za pridelek v prihodnjem letu.

Tudi živali

Suša in huda vročina sta prizadeli tudi živinorejce, zlasti zaradi zmanjšanega obsega pridelane voluminozne krme in posledično povečanih stroškov njenega nakupa. Ni odveč omeniti, da domače živali v vročini tudi bolj trpijo, in čeprav jih kmetje na različne načine hladijo, zaužijejo manj krme, tako da prireja ter kakovost mleka in mesa padata, živali pa tudi hujšajo.

Žal pa posledice suše ne bodo nujno omejene le na izpad letošnjega pridelka, opozarjajo na KGZ Novo mesto, saj ima lahko dolgotrajna suša tudi trajnejše posledice za tla in travno rušo. Z zmanjšanjem pridelane rastlinske mase in vračanja organskih ostankov se zmanjšuje vsebnost organske snovi, slabša se struktura tal in njihova sposobnost zadrževanja vode, hkrati se povečuje nevarnost erozije. Tako lahko nastane začaran krog: slabša tla zadržijo manj vode, zaradi česar so rastline ob naslednji suši še bolj izpostavljene.

P. P., foto: P. P in R. R.