Svet regije Posavje zahteva vrnitev sedeža ARAO in nasprotuje azilnemu centru na Obrežju

Na RRA Posavje se je včeraj popoldan sestal Svet regije Posavje, ki ga sestavlja vseh šest županov posavskih občin, na sejo pa so tokrat povabili tudi vse ravnatelje srednjih šol, ki delujejo v našem prostoru, in Danijela Levičarja, državnega sekretarja v kabinetu predsednika Vlade RS. Na sejo sta bili na dnevni red uvrščeni še dve točki, in sicer na predlog župana Mestne občine Krško Janeza Kerina točka o preselitvi sedeža Agencije za radioaktivne odpadke – ARAO iz Krškega v Ljubljano in na predlog brežiškega župana Ivana Molana namero Vlade RS, da na območju MMP Obrežje vzpostavi poleg registracijskega centra tudi azilni center za migrante.

»Župani smo si enotni,« je dejal predsedujoči Svetu regije Posavje bistriški župan Franjo Debelak, »da je bila poteza Vlade v fazi, ko se začenja gradnja ARAO, nespametno dejanje. Zahtevamo, da nas Vlada kot enakovrednega partnerja vključuje v vse namere pri posegih v ali odtujitvi iz prostora, sicer lahko Posavje odreče podporo tudi strateškemu nacionalnemu projektu izgradnje JEK 2.« Na seji prisotni Danijel Levičar, ki je seznanil župane s potekom priprav za JEK 2, je povedal, da tudi v kabinetu predsednika Vlade niso bili seznanjeni s prestavitvijo sedeža agencije in zanjo ne vidi nobenega razloga, ravno nasprotno: »Vidim zgolj razloge, zakaj bi bilo prav, da ostane sedež ARAO v Krškem, namreč odpadki so že danes v Krškem, kjer se bo odvijala tudi največja investicija v izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO).« Po besedah krškega župana Janeza Kerina je uredba o prestavitvi sedeža tudi njih presenetila, na to temo pa se naj bi že v kratkem sestal z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Po njemu znanih informacijah naj bi bil sedež ARAO prestavljen zaradi neustreznih prostorskih pogojev za delovanje uslužbencev ARAO, na Mestni občini Krško pa že imajo pripravljene variantne predloge, kam bi lahko agencijo umestili, je povedal krški župan.

Levičar je sicer v zvezi z umeščanjem JEK2 oziroma pripravo dokumentacije dejal, da s tem v zvezi že aktivno potekajo priprave na temo aktivnosti: »V pripravi je Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, ta je v sklepni fazi, se pravi v pripravi za odločanje na vladi, resolucija pa bo tudi podlaga za izvedbo referenduma. Referendumsko vprašanje je skupaj s pobudo, ki so jo državnozborski poslanci pripravili, že javno objavljeno in bo nedvoumno spraševalo o podpori samemu projektu. V lokalnem okolju smo do sedaj vedno beležili visoko podporo projektu JEK, ki je kompleksen, multideležniški projekt, zato bo kot takšen tudi predmet razvojnih iniciativ v regiji Posavje, kar pomeni, da predstavlja tudi posebno priložnost za celotno regijo.« Kot je dejal, se bodo v povezavi s tem morali razvijati gospodarstvo, stanovanjska politika in vsa družbena infrastruktura. Ena od ključnih problematik, s katero se tudi ukvarjajo, je tudi kadrovska problematika, saj bo že do leta 2035 država za izvedbo oziroma načrtovanje rabila približno po 500 novih inženirjev, ekonomistov, pravnikov in drugih visoko izobraženih kadrov, na te izzive pa se bo moral, kot je dejal, odzvati tudi visokošolski sistem. Seje se je udeležil tudi Bruno Glaser, predstavnik družbe GEN energija, ki je vključena v vladno delovno skupino za pripravo projekta JEK2. Glaser je povedal, da sodelujejo pri pripravi državnega prostorskega načrta, potrebna dokumentacija na bi bila pripravljena že v maju, nakar naj bi stekla usklajevanja z mestno in ostalimi občinami. Direktorica RRA Posavje mag. Nataša Šerbec pa je k temu dodala, da s tem namenom pospešeno dela tudi že delovna skupina, ki jo sestavljajo uslužbenci oddelkov za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo z vseh občin ter je že začela z oblikovanjem razvojnih potreb, ki bodo zapisane v predlog načrta razvojnih programov.

»DA« drugemu bloku le, če bodo že pred izgradnjo in obratovanjem izvedeni projekti po posavskih občinah

Brežiški župan Ivan Molan je opozoril, da je treba natančno zapisati in doreči pogoje, pod katerimi se bo umeščal JEK2, saj je bilo že v preteklosti pri umeščanju objektov nacionalnega pomena v Posavje preko sklenjenih protokolov veliko obljubljenega Posavju, kar pa so vse nadaljnje vlade povozile, pri čemer je med drugim izpostavil še vedno neizvedenih več cest, med drugim tudi še vedno nerealizirano izgradnjo medmestne vrbinske povezave Krško–Brežice, ureditev območja cerkljanskega letališča za civilne potrebe s spremljajočimi logističnimi in storitvenimi dejavnostmi, opozoril je tudi, da so bile ob izgradnji HE podpisane koncesijske pogodbe, a so občinam sredstva iz tega naslova zatem odvzeta. »Ne gre samo zato, da je vzet sedež ARAO, osebno takšni politiki ne morem več zaupati. Projekt JEK2 bom osebno podprl samo v primeru, ko me boste prepričali, da bo ta prostor varen ter bo zagotavljal perspektivno in kakovostno življenje našim vnukom in pravnukom.« Pri tem je izpostavil, da osebno ne namerava podpreti drugega bloka, če ne bo v zakonu zapisano, da morajo biti že pred izdajo uporabnega dovoljenja za JEK2 izvedeni vsi obljubljeni projekti. »V nasprotnem primeru vprašanje, kdo bo v naši regiji še živel, verjetno v večini samo priseljenci, azilanti,« je dejal, kar je podkrepil z besedami, da »imamo v tem trenutku štiri poslance, po enega državnega sekretarja in ministra iz Posavja, a v zadnjih dveh letih nam samo jemljejo tisto, kar so že naši predhodniki in vsi mi, ki smo pri tem sodelovali, pridobili. In če se bo tako nadaljevalo, bo to ena regija, ki bo živela od socialne pomoči, vsi naši zanamci pa se bodo vozili drugam, verjetno v hudih gnečah v Ljubljano, ali pa se bodo celo odselili.«

MMP Obrežje popolnoma neprimerna lokacija

Župani so soglasno sprejeli tudi sklep, da nasprotujejo vzpostavitvi azilnega centra na Obrežju. Kot je ob obrazložitvi povedal Molan, na območju občine Brežice dnevno prehaja v Posavje v povprečju po 100 tujcev, v prvih dveh mesecih leta jih je uradno prišlo že 4.600. Sicer se strinjajo s tem, da se na MMP Obrežje vzpostavi registracijski center za preverjanje identitete tujcev, vzpostavitev azilnega centra pa iz varnostnega vidika ni sprejemljiva: »Tudi še nihče ne ve, kako bo varnost zagotovljena,« je dejal brežiški župan, »ker to pomeni, da nezakonite prebežnike sprejmeš, jih za dva dni zapreš, da jih obdelaš, nato pa jih 100 metrov dalje spustiš v azilni center in jim dovoliš prosto gibanje. Drug problem pa je, da je azilni center predviden na popolnoma neprimerni lokaciji, saj je MMP Obrežje najbolj pretočni mejni prehod, preko katerega gre letno 5,5 milijona vozil oz. okvirno 10 milijonov potnikov. Poleg tega na mejnem prehodu deluje vrsta služb, med drugim tudi carinski urad, ki dnevno carini tudi do 400 tovornih vozil. Ključen problem tudi je, če se gremo že neko humanost v tej državi, da ne more biti naša občina rešitev za vse, ob tem je treba vedeti, da se napoveduje še večji azilni val in da lahko pride tudi do tega, da bo v enem mesecu tudi 10.000 tujcev, in če bodo vsi ti ostali kot azilanti v občini Brežice, to pomeni, da vsi v Posavju enostavno več ne bomo mogli delati osnovnih nalog, ampak se bomo vsi skupaj morali ukvarjati s tujci. Za policijo pa dvomim, da nam ob tolikšnem pritisku in številu zagotavlja varnost, že sedaj gre skozi Posavje več kot 85 % vseh migrantov.« Izpostavil je še, da ne občina Brežice ne Posavje nista sposobna sprejeti tolikšnega števila tujcev tudi iz drugih vidikov, kot je zagotovitev zdravstvene oskrbe za pribežnike, šolanja za otroke in drugih storitev, ki bi jih prinesla umeščenost azilnega centra na Obrežje.

Več o seji RRA, tudi o problematiki srednjih šol, ki so jo izpostavili ravnatelji, v prihodnji številki časopisa Posavski obzornik.

B. M.