Časopis za pokrajino Posavje
16.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Artičah potekajo 26. Sadjarski dnevi Posavja

Objavljeno: Torek, 11.02.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
26_sadjarski_dnevi_posavja (19)

26. Sadjarskih dnevov Posavja v Artičah se je tudi tokrat udeležilo lepo število slušateljev, tako strokovne kot laične javnosti.

Sadjarsko društvo Artiče v Prosvetnem domu Artiče danes in jutri gosti že 26. Sadjarske dneve Posavja, strokovni posvet vseh tistih, ki so na kakršen koli način povezani s sadjarstvom. Tako kot že zadnjih deset let se bodo sadjarski dnevi zaključili s posvetom o malini in ostalem jagodičju.

26_sadjarski_dnevi_posavja (21)

Z leve: Mitja Molan, Jože Simončič in dr. Jože Podgoršek

Simončič: Sadjarski dnevi v Artičah edini resen posvet v sadjarstvu pri nas

Po jutranjih predstavitvah prodajnega programa nekaterih podjetij sta najprej sledila pozdrava predsednika Sadjarskega društva Artiče Mitje Molana in direktorja Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Jožeta Simončiča. Molan je dejal, da je več kot očitno, da je sadjarstvo v krizi, a se jih vsako leto na sadjarskih dnevih zbere tolikšno število, kar pomeni, »da smo še živi, imamo voljo in željo po sadjarjenju ter še upamo, da je prihodnost v sadjarstvu«. Slušateljem je zaželel, da v teh dveh dneh odnesejo čim več znanja in lepe vtise iz Artič. Simončič je poudaril odlično sodelovanje novomeškega zavoda z artiškim društvom. Do sadjarjev je bil iskren, rekoč, da se morajo aktivno vključiti v procese, s katerimi bodo prebrodili trenutno krizo, in tudi prevzeti odgovornost ter se ne samo zanašati na stroko, ker le-ta v tem primeru ne more veliko spremeniti. »Zame je eden glavnih grehov ta, da so bila velika sredstva vložena v sadjarstvo in sadjarske kmetije, zdaj pa nekatere kmetije propadajo, oprema stoji, nasadi se sekajo …, v slovenskih javnih zavodih pa jedo sadje iz tujine,« je pojasnil in dodal, da se v tem primeru da nekaj storiti in najti ustrezne rešitve. Sicer pa je vesel, da v Artičah še naprej vztrajajo z »edinim resnim posvetom v sadjarski stroki pri nas«.

Letina 2019 v sadjarstvu slabša kot 2018

O stanju v slovenskem sadjarstvu je nato spregovoril državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. Povedal je, da na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v sadjarskem sektorju, ne samo zaradi naravnih ujm, kot so pozebe, suše itd., ampak tudi zaradi pojava novih bolezni in škodljivcev. Priznal je, da si tudi osebno želi bistveno bolj ambiciozen odnos države, ko gre npr. za ponudbo hrane v javnih ustanovah. Predstavil je resolucijo razvoja slovenskega kmetijstva, ki jo je pripravilo ministrstvo za naslednje programsko obdobje (2021–2027) in jo je pred kratkim potrdil tudi Državni zbor. »Če jo gremo brati kot kmetje, bomo verjetno razočarani, kajti v njej ni nobenih operativnih podatkov in finančnih ukrepov. Ima pa resolucija nekaj bistvenih podatkov, ki odgovarjajo na vprašanje, kam želimo v naslednjem programskem obdobju in v katero smer se želimo premikati znotraj kmetijstva,« je pojasnil in navedel nekaj ciljev, ki so si jih z resolucijo zastavili: odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju ter horizontalni cilj – krepitev oblikovanja in prenosa znanja. V nadaljevanju je omenil še, da je bilo v zadnjih sedmih letih za sadjarstvo kar pet let neoptimalnih, predvsem zaradi vremenskih ujm (dve zaporedni pozebi v 2016 in 2017), kar se tiče pridelka sadja, je dejal, da je bila letina 2019 slabša kot letina 2018, še prej pa dve leti zaradi pozebe slovenskih jabolk skorajda ni bilo na trgu. Izpostavil je še promocijo hrane z znakom izbrane kakovosti, pri čemer je dejal, da bi radi promovirali vse kmetijske panoge, ne samo mleko, meso in sadje, kot velja zdaj. Prepričan je tudi, da bi morali javni prehranski obrati (šole, vrtci, bolnišnice …) imeti veliko več hrane, sadja slovenskega porekla, pri čemer ugotavlja, da javne ustanove počasi gredo v tej smeri, a še vedno premalo.

Brencetova: Zahtevajo od nas mercedesa, prodamo ga kot star 'jugo'

26_sadjarski_dnevi_posavja (27)

Andreja Brence

Posavsko sadjarstvo v številkah in dogodkih je za Podgorškom predstavila svetovalka za sadjarstvo Andreja Brence iz KGZ Novo mesto. Omenila je, da se v Posavju nasadi jablan in breskev zmanjšujejo, medtem ko se nasadi hrušk, češenj, jagod, namiznega grozdja in malin povečujejo. Z največjo hitrostjo se povečujejo tudi orehi, hitreje od ostalega se povečuje še eno jagodičevje – aronija. Izpostavila je nekaj aktualnih tem v sadjarskem letu 2019/2020: negotovost pred prihodnostjo tudi na sadjarsko specializiranih tehnološko in tehnično najbolje opremljenih kmetijah, vprašanje nadaljevanja sadjarske dejavnosti na kmetiji, tuja konkurenca v javnih zavodih (načelo kratkih verig si vsak razlaga po svoje), propadanje dreves se nadaljuje (pojav jabolčnega zavijača, krvave uši in marmorirane smrdljivke), fiziološke motnje in utrujenost tal. »Kar se že kaže bodisi z nakupom raznih kmetij bodisi dedovanja nekoga, ki se ne ukvarja s kmetijstvom, je to, da se iščejo delovno in strokovno nezahtevne kulture, le toliko, da se sadijo v nek prostor,« je dodala in postregla z zanimivo izjavo: »Država, trg, kupci zahtevajo od nas, da proizvedemo mercedes, ki ga potem prodamo kot en star 'jugo', se pravi poceni.« Po njenih besedah manjka tudi partnerstvo z lokalnimi potrošniki, lokalnim okoljem oz. »nismo si še pridobili slovenskih kupcev za naše pridelke«. Od pomembnejših dogodkov na področju sadjarstva v zadnjem enoletnem obdobju je Brencetova naštela: projekt Bonita, prejem zlate medalje Evrosadove viljamovke Zima na prestižnem mednarodnem tekmovanju v Londonu, veliko izboljšanje kakovosti jabolčnih sokov v Posavju, zelo dobra obiskanost kmetijskega foruma v Brežicah, uspeh mnogih sadjarjev na javnih razpisih itd. Sklenila je, da je sadjarstvo zelo intenzivna panoga in so še velike rezerve v neizkoriščenem znanju.

Omenimo še nekaj točk dvodnevnega sadjarskega posveta v Artičah, ki so se ali se še bodo odvile: predavanje direktorja Evrosada Boštjana Kozoleta o sadjarstvu v svetu in pridelovalnih trendih, predavanje Martina Mavsarja iz KGZ Novo mesto o varstvu sadovnjakov in ohranjanju dobrih medsosedskih odnosov, v sklopu jutrišnjega 11. posveta o malini in ostalem grmastem jagodičju pa bodo predstavili monografijo »Zdravju in okolju prijazne metode varstva rastlin«, pregledali pridelavo ameriških borovnic v Sloveniji ter spregovorili o skladiščenju jagodičja.

R. R.
« Nazaj na seznam