V bistriškem kulturnem domu novi prostori za različne generacije in potrebe

V Bistrici ob Sotli so v četrtek uradno odprli revitalizirane prostore kulturnega doma, v katerih so pridobili šest novih, funkcionalno zasnovanih enot, ki bodo služile različnim generacijam in potrebam.

Omogočili aktivno vključevanje v različne dejavnosti vsem starostnim skupinam

Občina je bila lani uspešna na razpisu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj »Revitalizacija objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih za leto 2025«. Tako je bila izvedena celotna revitalizacija objekta kulturnega doma v Bistrici ob Sotli v višini približno 360 tisoč evrov. Kot je predstavila Irena Černelč, ki je povezovala na otvoritvi, vzpostavljeni sodobni infrastrukturni pogoji predstavljajo temelj za ohranjanje, oživljanje in krepitev medgeneracijskega druženja, razvoj družabnih aktivnosti, kulturno-umetniških in prostočasnih dejavnosti, krepitev kompetenc mladih in starejših prebivalcev, ohranjanje in oživljanje rokodelskih dejavnosti, izboljšanje funkcionalne, digitalne in drugih pismenosti odraslih ter izvajanje izobraževalnih vsebin na področju naravne in kulturne dediščine s sodobnimi, interaktivnimi načini predstavitve. V prostorih se bodo izvajale tudi različne dejavnosti in aktivnosti za otroke in mladino. Z zagotovitvijo teh prostorov je tako občina omogočila aktivno vključevanje v različne dejavnosti vsem starostnim skupinam na zelo različnih področjih.

Tako so v ponovno oživelem objektu vzpostavljeni pogoji za raznovrstne dejavnosti, ki bodo krepile podjetniški, turistični, kulturni, socialni, zdravstveni in izobraževalni potencial občine. Prepričani so, da lahko ti prostori pripomorejo k zadrževanju mladih v občini, v upanju na dolgoročno izboljšanje demografske slike. V treh letih po zaključku projekta bo v teh medgeneracijskih prostorih potekalo vsaj 28 delavnic za najrazličnejše ciljne skupine. Na voljo bodo med drugim glasbene ustvarjalnice, ustvarjalnice za najmlajše, delavnice za duševno zdravje, aktivnosti za občane v tretjem življenjskem obdobju itd.

Projektantka prenove je Mateja Bogovič Zevnik, glavni izvajalec je podjetje Afirmat d.o.o. z direktorjem Jožetom Žičkarjem, podizvajalec za mizarska dela pa podjetje Dular mizarstvo d.o.o., ki ga vodi Rudi Dular. Nadzor je izvajal Matej Valant.

Župan Debelak: To, kar delamo, ni samoumevno

Župan Franjo Debelak je ob tej priložnosti povedal, da bo naslednje leto minilo sto let, odkar je bil postavljen bistriški kulturni dom, ki po njegovem že ves čas povezuje kraj. »Na nek način sem ponosen tudi na to, da tudi drugim lastnikom kažemo, da je treba take prostore vzdrževati in napolniti z vsebinami,« je poudaril ter dodal, da »je ravno to tisto, kar je treba negovati in dajati vsebino našemu življenju, prostoru, v katerem smo, ter da s tem delamo življenje lepše«. Omenil je, da se je Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli zelo angažiralo pri tem prostoru ter je skupaj s projektantko in izvajalcem del nastala »krasna zgodba«. Po Debelakovih besedah je bila v preteklosti v teh prostorih knjižnica, ki je zdaj že nekaj let eno nadstropje višje, v podstrešnem delu kulturnega doma, zato se je ob tej priložnosti zahvalil knjižničarki Ireni Černelč, ki v sodelovanju z ostalimi aktivnimi društvi in organizacijami v kraju »plete to čudovito zgodbo Bistrice ob Sotli«. Župan je ob tem dejal: »To, kar delamo, ni samoumevno, ampak je plod načrtovanja, smiselnega umeščanja v prostor, ki ga imamo, in tudi izkoriščanja tega, kar imamo.«

Bistriški župan je nekaj besed namenil tudi vlogi podeželja: »Računamo na to, da bo vlada, katerakoli že bo, imela občutek za podeželje, za tiste, ki smo malo odmaknjeni od centrov in smo mogoče gospodarsko malo manj razviti, imamo pa veliko stvari pokazati.« Dodal je, da je pri vsem tem, kar so doslej že odpirali in še bodo – letos, denimo, novo telovadnico in vrtec –, cilj predvsem, »kot je rekel že Trubar, ’stati inu obstati’ na tem čudovitem delu Slovenije in brez vas, ki tukaj delate in ustvarjate, tega ne bi bilo, prav tako tega ne bi bilo brez samostojne občine, kajti če bi bili del neke večje občine, zanesljivo ne bi imeli vseh teh projektov, pa, na primer, tudi ne pošte, ki je še kako pomembna za kraj«. Zato je po županovih besedah pomembno, da so, se trudijo in vsak dan borijo s problemi demografije, gospodarskega razvoja in še česa.

Župan si želi, da bi v spodnjih prostorih spet zaživela gostilna

Debelak je po uradnem delu predstavnikom medijev še povedal, da je vse, kar je kot župan počel v štirih mandatih (odločil se je, da novembra na lokalnih volitvah ne bo več kandidiral za župana, op. p.), počel zato, da je v Bistrici ob Sotli zanimivo, se vedno kaj dogaja in se razvijajo. »S pogoji, ki sem jih imel, smo naredili ogromno in sem ponosen na to,« je poudaril. Dodal je, da želijo z novimi prostori, ki so dostopni tudi gibalno oviranim, ljudem vseh generacij ponuditi možnost dodatnega, kreativnega izražanja ter jim omogočiti, da naredijo tudi nekaj za svoje duševno zdravje. »Če bo zaradi tega, ker se tukaj res dobro živi, kakšna družina več prišla v Bistrico ob Sotli in tukaj ostala, smo zmagali,« je izjavil. Kot je še dejal, bodo iz občinskega proračuna namenili del sredstev za novo fasado na kulturnem domu, ki sicer ni bila del omenjenega projekta, in dela v zvezi s tem že potekajo. »Računamo, da bo ta naš zgled urejanja prostora, ki je v naši lasti, prešel tudi na lastnika prostorov prazne gostilne, da bi začutil to energijo in v spodnji prostor pripeljal novo gostinsko ponudbo,« je poudaril Debelak, ki je še navedel, da se bodo tudi še naprej prijavljali na ustrezne razpise in skušali pridobiti sredstva za kulturni dom, saj je ne nazadnje v njem tudi projekcijska soba za kinodvorano, ki je nekoč že bila v teh prostorih in potreba po filmski produkciji v kraju obstaja. »Še naprej bomo delali na tem, da bo stavba služila svojemu namenu,« je zaključil.

Bistriški med desetimi izbranimi projekti

Namesto prvotno napovedanega gospodarskega ministra Matjaža Hana se je otvoritve udeležil Marko Drofenik s kohezijskega ministrstva. Izpostavil je, da je ena od njihovih prednostnih nalog tudi izvajanje ukrepov, vezanih na obmejna problemska območja, »območja, ki so daleč od Ljubljane in skoraj pozabljena«, pri čemer je en del vezan na javno infrastrukturo, kjer so upravičenci večinoma občine, drug del pa na podporo gospodarstva večjim investicijam v podjetja v privatni lasti. »Z razpisom ’Revitalizacija objektov javne infrastrukture na obmejnih problemskih območjih’ želimo oživiti objekte, ki so v javni lasti, prazni in ne služijo svojemu namenu, zato čestitam za vse, kar ste uspeli tu narediti,« je dejal in še navedel, da je razpis za leto 2026 že objavljen, razpisanih je 9,5 milijona evrov sredstev. V lanskem razpisu so podprli približno deset projektov od prijavljenih 47, tako da so po njegovih besedah v Bistrici ob Sotli lahko ponosni, da so prišli zraven. Omenil je še nov razpis, ki bo objavljen v kratkem, in sicer za spodbujanje novonastalih podjetij, t. i. startupe, tako da verjame, da se bo tudi v teh koncih našel nekdo, ki se bo nanj prijavil.

V novih prostorih tudi glasbeni talenti

Glasba je v Bistrici ob Sotli še posebej močno gibalo kulturnega življenja, pod streho kulturnega doma namreč redno ustvarjajo in vadijo godba na pihala, pevske skupine in etno zasedba, v kletnih prostorih pa doni tudi alternativna, rokovska in elektronska glasba. Glasbeno dogajanje bo v obnovljenih prostorih dobilo valilnico mladih talentov. Na četrtkovi otvoritvi so se z avtorskima skladbama The easiest song on Earth, ki jo je napisal Andrej Černelč, in A big change, ki je nastala izpod rok učenke bistriške šole Eve Juhart, predstavili mentorja Gaja Pekošak na bobnih in Andrej Černelč na bas kitari ter učenki Živa Vračun na kitari in pevka Eva Juhart, ki sta članici šolskega benda Pogrüntey, ki v sodelovanju z MD Bistrica ob Sotli neprekinjeno deluje že pet let, v tem obdobju pa so se večkrat uspešno predstavili z avtorskimi skladbami, tudi na prireditvi Schoolvision oz. šolski različici Evrovizije.

Sledila sta še ogled novih prostorov in neformalno druženje ob pogostitvi.

R. R.

#povezujemoposavje