Časopis za pokrajino Posavje
9.08.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Brežicah bo nastala nova soseska za približno 50 družin

Objavljeno: Ponedeljek, 27.06.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
23_seja_os_brezice (14)

Brežiški občinski svet na junijski seji

Občinski svet Občine Brežice se je 20. junija na 23. seji seznanil z načrti izgradnje drugega bloka JEK 2 in odlagališča NSRAO, poleg tega je sprejel spremenjen in dopolnjen odlok o OPPN ob Cesti svobode, kjer so načrtovani stanovanjske hiše in dva večstanovanjska objekta. Nastale bodo nove bivalne kapacitete za približno 50 družin.

Zahodno od Hoferja bodo nastala nova stanovanja

Po besedah vodje oddelka za prostor mag. Urške Klenovšek se na območju zahodno od Ulice Alenke Gerlovič (oz. od trgovine Hofer) načrtujejo enodružinske stanovanjske stavbe, ki bodo skupaj z drugimi območji, ki so namenjena stanovanjski gradnji, v prihodnjih letih omogočila približno 250 novih stanovanjskih enot. Z določbami OPPN se dopušča svobodnejše umeščanje in sodobnejše oblikovanje stanovanjskih objektov. Vsebinsko je OPPN predstavila Petra Žarn iz Savaprojekta. Kot je omenila, je bilo območje ob Cesti svobode že leta 2010, ko je bil sprejet veljavni OPPN, ki so ga zdaj dopolnili, namenjeno individualni in večstanovanjski gradnji. S spremembo OPPN se spreminjajo posamezni pogoji glede umeščanja objektov v prostor.
OppnSlika

Območje OPPN oz. načrtovane gradnje nove stanovanjske soseske (vir: Občina Brežice)

V severnem in osrednjem delu območja je predlaganih 23 gradbenih parcel za individualno stanovanjsko gradnjo (velikost parcele je približno 700 m2), medtem ko je južni del med Ulico Alenke Gerlovič in Pleteršnikovo ulico namenjen večstanovanjski gradnji. Predmet sprememb in dopolnitev OPPN je tudi novelacija z vidika novih projektnih rešitev za ureditev križišča Pleteršnikove ulice in Ulice Alenke Gerlovič ter križišča Finžgarjeve ulice in Ulice Alenke Gerlovič (jugozahodno od ’Brežičanke’). V razpravi je Miran Omerzel (SLS) izpostavil, da bi bilo mogoče bolje zaradi še več prometa v prej omenjenem prvem križišču urediti krožišče, a je Klenovšek odvrnila, da so strokovnjaki iz Savaprojekta ugotovili, da je križišče pregledno iz vseh treh smeri in zato tudi ustrezno.

Svetniki razpravljali o JEK 2 in odlagališču NSRAO

V imenu GEN energije sta načrte o drugem bloku nuklearke prišla predstavit generalni direktor Blaž Košorok in vodja tehničnega sektorja dr. Bruno Glaser, o zagotavljanju sredstev in načrtih odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) pa sta spregovorili direktorica Sklada NEK mag. Darija Štraus Trunk in v. d. direktorice Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) Petra Grajžl. Svetniki so imeli tudi možnost zastavljanja vprašanj odgovornim in podaje mnenj. Stane Tomše (Neodvisni) je izpostavil, da je treba pri načrtovanju takšnega pomembnega objekta, kot je JEK 2, zaradi njegove neposredne bližine kot enakovrednega sogovornika upoštevati tudi občino Brežice, saj se je po njegovem v preteklosti že večkrat izkazalo, da je bila pri kakšnih pomembnih zadevah kar nekoliko potisnjena na rob oz. prikrajšana (npr. pri višini prejema sredstev zaradi omejene rabe prostora – NORP).
23_seja_os_brezice (31)

Petra Žarn iz krškega Savaprojekta

 Matijo Kolariča (SD) je zanimalo, ali bi bilo možno odvečno energijo, ki se pojavlja pri razgradnji jedrskih celic, uporabiti za ogrevanje stanovanjskih objektov v okolici, in kako je z zanesljivostjo dobave jedrskega goriva. Tatjana Močan (SDS) je želela izvedeti, kako je z varnostjo ob dejstvu, da so na tako majhnem območju predvideni tako JEK 2, odlagališče NSRAO in Sinteza 2 Krkinega obrata ter kako je s presojo prevlade javne koristi nad koristjo narave v primeru drugega bloka. Po besedah Jureta Pezdirca (Lista Sonce) gre pri umeščanju drugega bloka za degradacijo okolja, zato je po njegovem na mestu vprašanje, kaj in na kakšen način bo država Slovenija povrnila okolju. Vprašanje Ferda Pinteriča (Lista Sonce) se je glasilo: »Ali bo JEK 2 samo slovenska elektrarna ali bo spet konglomerat z nekom? Kajti vemo, da apetiti Hrvaške so, da bi bila spet zraven pri investiciji.« Dodal je, da bi morala Slovenija pri tem imeti zelo jasno vizijo oz. strategijo. Župan Ivan Molan je kar malce provokativno vprašal, kako bodo odgovorni prepričali ljudi, da bomo po izgradnji JEK 2 na eni strani veliko bolj samooskrbni z elektriko, kar naj bi imelo tudi ugoden vpliv na gospodarstvo, če pa bomo na drugi strani še naprej kupovali elektriko po vedno višjih evropskih tržnih cenah.

Košorok: Tudi pri drugem bloku je Hrvaška pripravljena sodelovati

23_seja_os_brezice (11)

Predstavniki GEN energije, Sklada NEK in ARAO

Košorok je v odgovorih na vprašanja svetnikov dejal, da največ NORP po navadi dobi najbližji »sosed«, v primeru nuklearke je to Mestna občina Krško, a po njegovih besedah niso izključena pogajanja za naprej in to je eno ključnih vprašanj, ki se tičejo tudi občine Brežice. Omenil je, da je bilo že vnaprej določeno, da bo pred končno odločitvijo o gradnji JEK 2 tudi posvetovalni referendum. Glede daljinskega ogrevanja oz. ohlajanja je menil, da bi bilo to zelo koristno, kot pa da gre energija v zrak oz. da se ogreva Sava, tako da po njegovih besedah bi se ogrevanje na ta način lahko vzpostavilo, ne nazadnje so bile pred leti na tem področju že narejene študije. »Ključno je, da se sistem daljinskega ogrevanja vzpostavi v lokalnem okolju, se pravi v občinah Krško in Brežice,« je povedal Košorok. Kar se tiče dobave jedrskega goriva, po njegovih zagotovilih, odkar deluje nuklearka, nikoli ni bilo težav. Glede solastništva je povedal naslednje: »Dejstvo je, da v ’zakonski zvezi’ s Hrvaško živimo že vsaj 40, če ne celo 50 let, vse od načrtovanja jedrske elektrarne naprej. Tako kot v vsaki zakonski zvezi so vzponi in padci, v tem primeru lahko rečemo, da je v zadnjih desetih letih s kolegi iz Hrvaške sodelovanje dobro, celo odlično, vse aktivnosti se načrtuje skupaj, imajo svojega člana uprave. Tudi za drugi blok hrvaška stran izraža pripravljenost za sodelovanje, ni pa še nič zabetonirano, saj je treba najprej sprejeti dokončno odločitev o investiciji, zastaviti finančno konstrukcijo in ena od možnosti bo verjetno tudi ta, da se bo lahko še kdo drug kot investitor vključil v pogovore.« O cenah električne energije pa je dejal, da le-te »so, kakršne so. Odločili smo se, da bomo v Evropski uniji, kar pomeni, da smo tudi del energetske unije. Cene se oblikujejo na trgu, res je, da smo v zadnjem letu ali še manj priča njihovi ekstremni rasti. Nihče ni namreč pričakoval, da se bo razvila vojna v Ukrajini, še januarja ne. Tako kot vsaka družba smo tudi mi na trgu, energijo moramo prodati. Iščemo vzvode skupaj z vlado, na kakšen način blažiti te posledice, seveda pa so to kratkoročni ukrepi. Z uvedbo ne samo obnovljivih virov energije, ampak tudi jedrske energije menim, da lahko dosežemo samozadostnost. Jeseni bomo vsi deležni visokih cen energentov in od vlade bo odvisno, kako bo te posledice blažila.«
23_seja_os_brezice (20)

Generalni direktor GEN energije Blaž Košorok


Glaser je predhodnika še dopolnil, da bo v primeru JEK 2 uporabljen hladilni stolp, kar pomeni, da bo toplotna obremenitev Save minimalna in bistveno manjša, kot je trenutno v primeru NEK. Glede varnosti zaradi več različnih objektov na tako majhni površini je odgovoril, da je NEK eden redkih primerov, kjer je jedrska elektrarna samo ena enota, običajno so namreč te elektrarne sestavljene iz več enot. »Kar se tiče sinergije med NEK in JEK 2, generalno ni problem, seveda je pa to predmet varnostnih analiz tako umeščanja v prostor kot tudi same tehnologije. Če k temu dodamo še Krkino Sintezo 2, ki je morala pridobiti določene varnostne analize in študije, ki so dokazale, da v skladu z jedrsko regulativo ne pride do vpliva nevarnih snovi na NEK,« je pojasnil in dodal, da so ugotovili, da potencialno nevarne snovi v bližini ne predstavljajo problema. »Gradimo tako varno, dokler ni tako varno, kot mora biti,« je še poudaril Glaser, ki je tudi omenil, da začetek obratovanja JEK 2 načrtujejo do konca leta 2033.

Odlagališče NSRAO zaenkrat samo za slovenski del odpadkov
23_seja_os_brezice (23)

Vodja tehničnega sektorja v GEN energiji dr. Bruno Glaser


Glede gradnje odlagališča NSRAO je Štraus Trunk med drugim omenila, da so v letošnjem letu, ko naj bi se tudi začela gradnja, iz Sklada NEK in ARAO za samo gradnjo namenili skoraj 31 milijonov evrov. Grajžl je navedla, da naj bi bila gradnja NSRAO končana najkasneje do leta 2026, leto kasneje začetek poskusnega obratovanja, med letoma 2028 in 2031 delovanje s polno zmogljivostjo, leta 2031 bi prešlo v fazo mirovanja vse do ponovnega zagona v 2050, prenehanje delovanja in razgradnja v 2058, leto kasneje pa dokončno zaprtje odlagališča. Gradbeno dovoljenje je v fazi pridobivanja, poteka tudi monitoring radioaktivnosti, v okviru katerega se izvaja monitoring zunanjega sevanja, zraka, tal in podtalnice, vseskozi se bosta izvajala analiza in vzorčenje fizikalno-kemijskih lastnosti podzemnih voda na širšem območju lokacije odlagališča NSRAO in monitoring površinskih voda, nadaljeval pa se bo hidrogeološki monitoring, je omenila. Grajžl je še dodala, da je bil za potrebe odlaganja NSRAO v odlagališče v Vrbini razvit armiranobetonski zabojnik, ki predstavlja eno ključnih inženirskih pregrad za preprečevanje prehajanja radioaktivnih snovi iz odlagališča v okolico. Svetnika Staneta Tomšeta je tudi pri tej točki zanimalo, kaj bo imela občina Brežice od tega oz. bi po njegovem mnenju zaradi degradacije prostora kar velik del sredstev nameniti tudi njej, kot drugo pa ga je zanimalo, ali Hrvaška tudi sodeluje pri načrtovanju vlaganja v gradnjo odlagališča glede na to, da je solastnica NEK. Štraus Trunk mu je odvrnila, da ima hrvaški Sklad NEK po zadnjih informacijah zbranih 330 milijonov sredstev, pri čemer je dejala, da ne poznajo njihove naložbene politike niti finančne strukture, ker nimajo za to nobenih pooblastil, ampak jim Hrvati na meddržavni komisiji samo poročajo o stanju teh sredstev. Omenila je še, da se odlagališče NSRAO v Vrbini trenutno načrtuje samo za slovenski del, še naprej pa se postavlja vprašanje, kaj bo s hrvaškim delom odpadkov.
23_seja_os_brezice (26)

Petra Grajžl, v. d. direktorice ARAO


Pri kadrovskih zadevah še omenimo, da je bila kandidatka za direktorico Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice Katja Čanžar s strani občinskega sveta soglasno imenovana, da bo omenjeno funkcijo odslej opravljala s polnimi pooblastili, kot predstavnico Občine Brežice v UO RRA Posavje pa so imenovali Patricio Čular.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»