Časopis za pokrajino Posavje
4.12.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V Brežicah svečano odkritje pomnika osamosvojitveni vojni Obelisk zmage 1991

Objavljeno: Sobota, 23.10.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
svecano_odkritje_pomnika_obelisk_zmage_1991_v_brezicah (59)

Pomnik osamosvojitveni vojni Obelisk zmage 1991 stoji na Trgu Jožeta Toporišiča v Brežicah.

Eden izmed vrhuncev letošnjega brežiškega oktobra se je zgodil s petkovim svečanim odkritjem oz. otvoritvijo pomnika osamosvojitveni vojni Slovenije Obelisk zmage 1991, ki je postavljen na Trgu Jožeta Toporišiča med Domom kulture Brežice in Gimnazijo Brežice. Dogodek sta organizirala Občina Brežice in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brežice.

12 metrov visok in približno 20 ton težek pomnik

svecano_odkritje_pomnika_obelisk_zmage_1991_v_brezicah (57)

Trak sta prerezala predsednik Pokrajinskega odobra Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje Anton Supančič in župan Ivan Molan ter s tem simbolično odkrila pomnik Obelisk zmage 1991.

OZVVS Brežice je na Občino Brežice naslovilo pobudo za postavitev pomnika osamosvojitveni vojni in občina je predlog podprla ter omogočila izvedbo v jubilejnem letu. Ob tej priložnosti so sestavili projektno skupino za izvedbo osrednjega pomnika osamosvojitveni vojni Slovenije 1991 v Brežicah in avgusta 2020 javni odprti anonimni poziv za izbiro najprimernejše rešitve za postavitev pomnika. Predmet javnega natečaja je bila idejna zasnova parka z lokacijo pomnika – arhitekturni (prostorski) del in idejna zasnova pomnika – kiparsko-umetniški del. Prejetih je bilo sedem rešitev iz različnih koncev Slovenije. Komisija je v nadaljevanju s tajnim glasovanjem izbrala najprimernejšo rešitev, poimenovano Obelisk zmage 1991, avtorja akademskega slikarja in likovnega pedagoga Alojza Konca iz Sevnice. Njegova razlaga Obeliska zmage 1991 pravi: »Mera spomenika je tetraeder iz osamosvojitvene vojne leta 1991. Z 12 metrov visokim in približno 20 ton težkim obeliskom tvori premico Rigonce–Ljubljana in povezuje tamkajšnji spopad z osamosvojitvijo. Grajen je iz metličnega, opažnega in brušenega betona, da simbolizira takratno sodelovanje TO, milice in civilnih struktur. Izdelan je iz belega cementa in sivega granulata 8–16 mm. Tvorijo ga tri ploščadi, zid, obelisk, LED-ozvezdje in tribarvni signal zmage.« Občina Brežice je za spomenik in ureditev parka – izvajalec del je bilo podjetje SL - inženiring Boršt d.o.o. – odštela skoraj 25.000 evrov.
svecano_odkritje_pomnika_obelisk_zmage_1991_v_brezicah (86)

Avtor Obeliska zmage 1991 je akademski slikar Alojz Konec iz Sevnice.


Supančič: Postavitev pomnika si Brežičani in Posavci nedvomno zaslužimo

Na začetku so ob zvokih Gasilskega pihalnega orkestra Loče in zastavonošah OZVVS Brežice na prizorišče slovensko zastavo prinesli člana OZVVS Brežice Mirjan Lipičar in Peter Pavlovič ter podžupana Občine Brežice Mila Levec in Bogdan Palovšnik. Kot prvi je zbrane nagovoril predsednik Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje Anton Supančič. Uvodoma je omenil, da letos praznujemo 30. obletnico osamosvojitve, v ponedeljek pa dan suverenosti in prav tako 30. obletnico odhoda ali izgona zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije, ko je ta dejansko postala suverena. S tem dnem je bil tudi zaključen proces osamosvajanja. Na plebiscitu izraženo voljo Slovencev in 25. junija 1991 razglašeno samostojnost so morali zavarovati in obraniti z orožjem pripadniki Teritorialne obrambe in milice v desetdnevni vojni. »Odločnost, enotnost, znanje in pogum, ki smo jih takrat pokazali, je takratno JLA in preostanek vodstva nekdanje skupne države prisililo, da sta se odločila za umik vojakov iz Slovenije, ki se je potem dejansko zgodil ponoči 25. oktobra 1991. Zmaga v desetdnevni vojni in dokončni izgon vojakov JLA ne bi bili mogoči brez obeh komponent obrambnih in varnostnih sil TO Slovenije in milice. Obe sta bili ustanovljeni še v bivši skupni državi in sta bili kot taki tudi najbolje usposobljeni za obrambne in varnostne naloge,«
svecano_odkritje_pomnika_obelisk_zmage_1991_v_brezicah (12)

Prinos slovenske zastave

je opisal in nadaljeval, da sta bila Brežice in Posavje na težišču dogajanj v osamosvojitveni vojni. Na območje 25. območnega štaba TO sta iz Hrvaške prodrli dve močni oklepno mehanizirani koloni. Pripadniki TO so ju zaustavili, letališče JLA Cerklje ob Krki, po ognjeni moči najmočnejšo sovražnikovo vojašnico v Sloveniji, pa so z minometnim napadom nevtralizirali. Kot je Supančič še opisal takratne dogodke, so se boji v Posavju začeli 27. junija 1991 ob 20. uri. Intervencijska enota TO Brežice se je v vasi Rigonce spopadla z oklepno kolono JLA. Teritorialci so agresorjevo kolono napadli in jo skušali zaustaviti s tromblonskimi minami. Lažje so poškodovali dva oklepna transporterja. V boju je bil težje ranjen teritorialec Robert Fink, Jernej Molan pa je padel in je bil tudi prvi padli pripadnik TO v Sloveniji.

svecano_odkritje_pomnika_obelisk_zmage_1991_v_brezicah (62)

Podelitev velike plakete 25. območnega štaba TO Brežice Občini Brežice

Pol ure pozneje so teritorialci izvedli minometni napad na letališče JLA Cerklje ob Krki, kjer je bilo približno 1400 vojakov, 67 letal in 30 helikopterjev. Ognjeni udar oz. napad z desetimi minami sta izvedla dva minometna oddelka 228. čete za ognjeno podporo TO Krško. Tega in naslednjega dne so letališče zapustili večina letal in vsi helikopterji. Napadalci niso imeli izgub, dosežen uspeh pa je bil nad vsemi pričakovanji. 27. in 28. junija sta v bojih na Medvedjeku, kar je zunaj območja odgovornosti 25. območnega štaba TO, sodelovali protidiverzantska četa TO Krško in protiverzantski vod TO Brežice. V bojih na Medvedjeku se je samohodni mehanizirani divizion protizračne obrambe JLA začel umikati proti Zagrebu, v Krakovskem gozdu so ga teritorialci zaustavili ter 2. julija ob 5.15 napadli in uničili. V napadu so sodelovali četa za posebne namene TO Sevnica, intervencijski vod in skupina za protioklepni boj TO Krško ter protidiverzantski vod TO Brežice. Uspeh teritorialcev je bil popoln, je izpostavil Supančič, njihove izgube minimalne, en teritorialec je bil lažje, en pa težje ranjen. V boju so vojaki JLA oklepna vozila zaminirali in se začeli umikati proti Hrvaški. V bližini naselja Planina so miličniki posebne enote milice Uprave za notranje zadeve Krško brez izstreljenega naboja zajeli večino sovražnih vojakov. Obkoljeni koloni v Krakovskem gozdu je na pomoč hitel oklepno mehanizirani bataljon 4. oklepne brigade JLA iz Jastrebarskega, ki je imel več kot 40 oklepnih in spremljevalnih vozil. Na Prilipah ga je v dopoldanskih urah 2. julija zaustavil okrepljeni vod 110. jurišnega odreda TO iz Brežic. V boju je bilo ranjenih in mrtvih večje število pripadnikov JLA, uničena sta bila dva najmodernejša tanka M-84 in dva oklepna transporterja. Enota v zasedi ni imela izgub.
svecano_odkritje_pomnika_obelisk_zmage_1991_v_brezicah (40)

Nastop učencev OŠ Brežice

»S to akcijo so se končali boji v Posavju. Zadnji sovražnikov vojak je pod budnim nadzorom pripadnikov TO in milice 25. oktobra 1991 ob 5. uri zjutraj zapustil letališče Cerklje ob Krki. Uspešen spopad z veliko močnejšo in bolje oboroženo JLA je bila pomembna bojna šola slovenske vojske. V celoti se je pokazalo sodelovanje vojske, milice, civilnih struktur in prebivalstva. Zato nas nemalo čudijo poskusi zanikanja navedenih dejstev in sprenevedanje o osamosvojitveni vojni, nastanku Slovenske vojske in vlogi TO v njej, vendar pri nas v Brežicah in Posavju ni tako,« je poudaril Supančič in dodal, da je dokaz temu »čudoviti pomnik, ki ga danes odkrivamo«.

DSC_0575

Večerni pogled na pomnik (foto: P. P.)

Izjavil je še: »Veterani vojne za Slovenijo, ki smo po večini tudi nekdanji pripadniki TO in milice, se bomo vedno zavzemali za resnico in korekten odnos brez ideoloških predznakov do sledi dogodkov iz zgodovine, ki so nas pripeljali do končne svobode in samostojnosti. Zaradi navedenega je postavitev pomnika Obelisk zmage 1991 tukaj v Brežicah logična ter si jo Brežičani in Posavci nedvomno tudi zaslužimo.« Ob koncu nagovora se je v imenu Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Policijskega veteranskega društva Sever zahvalil Občini Brežice za odločitev in realizacijo postavitve pomnika, prav tako se je zahvalil tudi avtorju pomnika in vsem ostalim, ki so kakor koli sodelovali pri tem projektu, posebna zahvala je šla tudi načelniku 25. območnega štaba TO vojnemu veteranu in upokojenemu polkovniku SV Mitji Teropšiču. »Naj nam bo Obelisk zmage 1991 pomnik in spomin na veličastna dejanja naše zgodovine in opomnik ter svetilnik na poti v prihodnost nas in naših zanamcev. Čestitke ob dnevu suverenosti! Živele Brežice, živelo Posavje, živela Slovenija!« so bile Supančičeve sklepne besede.

Molan: Pomnik naj nas in naše zanamce spominja na dejanja prelomnega leta 1991, ki ne smejo biti nikoli pozabljena

Slavnostni nagovor je imel župan Ivan Molan, ki je med drugim izpostavil, da »morajo žrtve vojne za samostojno Slovenijo ostati spomin in v opomin, da živeti v svobodni državi, kjer si narod piše sodbo sam, ni samoumevno«. Dejal je, da prihajajo generacije, ki se ne spomnijo leta 1991, saj so bile že rojene v samostojni Sloveniji, »zato je ključno za naš narod, da ohranimo spomin na odločitve, dogodke in pogumne ljudi, ki so zaslužni za to, da danes stojimo tu pred pomnikom osamosvojitvene vojne svobodni ob slovenski zastavi. Ko je mineval čas, pa smo začeli pozabljati ne le ljudi, ki so nam izborili suvereno državo in svobodo, temveč tudi razloge, zakaj smo se kot narod odločili za samostojno pot v lastni državi. Slovenke in Slovenci smo bili takrat enotni, da želimo samostojnost, nov demokratični sistem, kjer se ljudje ne bodo ločevali na podlagi njihovih verskih in političnih prepričanj. Želeli smo si svobodo govora in enakost pred zakonom, prizadevali smo si za pravično državo, boljšo od nekdanjega režima, želeli smo si svobodno družbo, spodbudno okolje za vse, ki želijo ustvarjati in razvijati. Ko se danes ozremo na prehojenih 30 let samostojnosti Slovenije, spoznamo, da je bil čas po vojni res čas globokih sprememb na različnih področjih. Spremenil se je družbeni sistem, gospodarstvo, spremenile so se tudi vrednote, pričakovanja in želje ljudi, spremenili smo se mi.«

Po Molanovih besedah je Slovenija v letih samostojnosti dosegla veliko – postala je članica Združenih narodov, Evropske unije in Severno-atlantskega zavezništva. Razvoj države je spodbudil tudi razvoj lokalnih skupnosti, zato so lahko v občini Brežice po njegovem ponosni na vse, kar so dosegli. »Z evropskimi sredstvi smo lahko uresničili marsikatero investicijo, ki jih drugače ne bi mogli. Z namenom izboljšanja življenja občank in občanov smo gradili šole, vrtce, športne dvorane, vodovode, urejali obrtne cone in ostalo infrastrukturo ter spodbujali društva k ustvarjalnosti in uresničitvi svojih potencialov. Na poti naše samostojnosti smo delali tudi napake, doživljali smo in se še vedno soočamo z različnimi vzponi in padci slovenske države. Ropanje nekdaj skupne družbene lastnine, teptanje človekovih pravic in izkoriščanje ljudi v imenu kapitala, politična obračunavanja v imenu svobode govora. V imenu nove države smo zavrgli tudi nekatere stare vrednote, še posebej solidarnost in odgovornost. Pozabili smo na to, da je vsak od nas odgovoren za boljše življenje in da smo združeni močnejši kot razdeljeni. V pehanju za novimi ideali in delitvijo naroda na podlagi preživelih ideologij smo nehote in hote spregledali, da država, še posebej mlada, potrebuje aktivne državljane, ki budno spremljajo aktualno oblast in opozarjajo na nepravilnosti,« je poudaril Molan in nadaljeval: »Ko so nas leta oddaljevala od zgodovinskega mejnika 1991, sta v narodnem spominu začela bledeti tudi ponos in hvaležnost, da imamo Slovenci in Slovenke lastno državo, ki je mnogi evropski narodi nimajo, kljub temu da živijo v demokraciji dlje kot mi. 30 let je dolga doba v življenju človeka, a kratka za državo. Med ljudmi so po treh desetletjih začeli bledeti spomini na leto osamosvojitve in vse več je generacij, za katere je leto 1991 samo eden od podatkov iz učbenika za zgodovino. Zato je zdaj čas, da pogumno in odločno nadaljujemo z uresničevanjem idej in želja, ki so naš narod združile leta 1991. Zaradi spoštovanja do tistih, ki so obranili Slovenijo, in iz spoštovanja do naših prednikov, ki so stoletja ohranjali vero v samostojnost naroda. In tudi za naše prihodnje rodove Slovenk in Slovencev, ki si zaslužijo živeti v svobodni domovini. Treba je izobraževati otroke, jim pripovedovati zgodbe o dogodkih prelomnega leta 1991 in ohranjati spomine tistih, ki so obranili Slovenijo in so se žal že poslovili od nas. Leta 1991 smo dosegli skupni cilj enotni in povezani. Danes se zdi, kot da imamo pomanjkanje tako ciljev kot motivacije za enotnost, zato imamo pomnike, da nas spomnijo, da živeti v samostojni in demokratični državi ni samoumevno. Lastna država nam ni bila podarjena, morali smo si jo izbojevati.«

Ob koncu je še navedel, da so v brežiški občini potekali pomembni boji za osamosvojitev – Rigonce, Prilipe, Cerklje ob Krki. Zato ga veseli, da odkrivajo pomnik, »ki je simbol zmage, prav tako pa je tudi simbol priznanja in zahvala vsem, ki ste se pred 30 leti odzvali klicu domovine in nam izborili svobodno in samostojno Slovenijo, v kateri danes živimo. Ta pomnik naj nas in naše zanamce spominja na dejanja prelomnega leta 1991, ki ne smejo biti nikoli pozabljena. Hvala vsem, ki ste dali pobudo za postavitev pomnika in sodelovali pri uresničitvi tega projekta. Čestitam vam ob dnevu suverenosti in prazniku občine!«

Podelitev velike plakete 25. območnega štaba TO Brežice Občini Brežice

Sledila je še podelitev velike plakete 25. območnega štaba TO Brežice ob 30. obletnici vojne za samostojno Slovenijo in umiku zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, ki jo je podelila sekcija vojnega poveljstva 25. območnega štaba TO, ki deluje pri Pokrajinskem odboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje. Plaketo je Občini Brežice oz. županu Ivanu Molanu podelil upokojeni polkovnik SV Mitja Teropšič, leta 1991 namestnik poveljnika 25. območnega štaba TO. Dogodku je prisostvovala tudi delegacija iz pobratenega češkega mesta Dobřany na čelu z županom Martinom Sobotko. Program prireditve, ki jo je povezovala Anja Urek, so soustvarili učenci OŠ Brežice, kjer negujejo vrednote domoljubja in na mlade rodove prenašajo pomen ohranjanja vrednot vojne za Slovenijo, pri čemer so za svoj trud prejeli tudi listino brežiškega OZVVS. S pesmijo in deklamacijami so nastopili Hana Uršič, Lara Mujčinovič, Žan Krošelj, Lija Čurič, Lejla Pezdirc in Dora Petrej pod mentorstvom Katje Lipičnik, Romane Zorko in Darinke Ferenčak Agrež.

R. R.

#povezujemoposavje

« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

07.05.2020 | Redakcija

Zibelka Anastazija Grüna

28.06.2021 | Sporočilo

Doživite jogo v posavskih parkih