V Dobovi ob krajevnem prazniku podelili priznanja in uradno odprli poslikan podvoz

V petek, 5. junija, so v kulturnem domu v Dobovi s svečano sejo obeležili praznik KS Dobova, ki sta ga zaznamovala podelitev priznanj letošnjim krajevnim nagrajencem in uradna predaja namenu na novo poslikanega podvoza.

Černoga: Dobova ni več vas, ampak vse bolj pomembno lokalno središče

Predsednik sveta KS Dobova Gregor Černoga je v svojem nagovoru najprej spomnil, da krajevni praznik obeležujejo v spomin na srečno vrnitev izseljenih in izgnanih v 2. svetovni vojni na svoje domove. V nadaljevanju se je osredotočil na dogajanje v krajevni skupnosti. »Dobova ni več vas, ampak postaja vse bolj pomembno lokalno središče takoj za mestom Brežice. Zato z veseljem lahko povem, da je svet KS Dobova v tem mandatu podal pozitivna mnenja k širitvi obrtne cone Dobova in gradnji novih večstanovanjskih stanovanj predvsem za mlade družine, kar za nas vse skupaj predstavlja pomemben nadaljnji razvoj našega največjega lokalnega središče KS Dobova,« je poudaril. Med v letu 2025 opravljenimi deli in aktivnostmi je navedel novembrsko revizijo poslovanja KS s poudarkom na postopkih javnega naročanja v letu 2024. Svet KS je v skladu s priporočili in veljavno zakonodajo na letošnji februarski redni seji sprejel Interni pravilnik o izvajanju enostavnih javnih naročil v KS Dobova. Tako so marca in aprila v skladu s pravilnikom izvedli postopke javnega naročanja za hortikulturno urejanje pokopališča, zamenjavo dotrajane javne razsvetljave na kritičnih mestih in popravilo dotrajane javne razsvetljave pri mrliški vežici, pripravo in asfaltiranje ekološkega otoka v Selah, nabavo promocijskega materiala, za projekt poslikave podvoza, za nabavo dveh novih parkovnih klopi v Ločah, v prihodnje pa bodo izvedli še javno naročilo za nabavo klimatske naprave v prizidku kulturnega doma.

Dela na povodju Sotle bodo končana še ta mesec

Poleg rednega vzdrževanja javnih poti in vsega, kar je s tem povezano, so lani objavili javni razpis za sofinanciranje društev KS Dobova. Prejemniki sredstev za leto 2025 so bili ŠRD Veterani Dobova, Namiznoteniški klub Dobova in Društvo izgnancev Dobova. Del sredstev proračuna KS so namenili vaškim skupnostim za potrebe hortikulturnega urejanja vasi in drugih potreb. Izvedli so še drugi del odstranitve cipres in zasaditev tise na pokopališču, s pomočjo podjetja Infra obsekovanje dreves v Mihalovcu, zasaditev lipe pred dobovskim kulturnim domom, obnovo klopi pred cerkvijo in postavitev koša za smeti, projekt poslikave podvoza ter nabavo dveh novih klopi za Loče. Prav tako so v letih 2025 in 2026 v KS potekale večje investicije, ki so bile sofinancirane iz občinskega proračuna in so izjemna pridobitev za kraj. Černoga je naštel gradnjo večnamenske poti na relaciji Dobova–Rigonce in pločnika v Rigoncah (projekt je razdeljen na dve fazi, prva obsega gradnjo 635 metrov dolge večnamenske poti med naseljema Dobova in Rigonce, druga faza pa gradnjo 230 metrov dolgega pločnika v naselju Rigonce), nabavo nove centralne peči za kulturni dom, izdelavo projektne dokumentacije za projekt modernizacije ceste Dobova–Veliki Obrež, izvedbo prevezave na novozgrajeni vodovodni sistem na Cvetni ulici,  pri čemer si želijo še preplastitve ulice, ter uvedbo v delo s strani DRSV za projekt Celoviti protipoplavni ukrepi na povodju Sotle, ki je namenjen izvajanju ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Rigoncah, Gmajni in Dobovi ter večji zaščiti prebivalcev pred ekstremnimi vremenskimi pojavi. »Obveščam, da so dela izvedena v skladu s projektom, trenutno se izvajajo le še dela pri Mokroviču, in sicer zid ter nasip, končana bodo še do konca tega meseca,« je dodal predsednik dobovske KS.

Še naprej si želijo lekarno in zdravnika v Dobovi

Po Černogatovih besedah v KS Dobova še ostaja nekaj prioritetnih vprašanj, ki jih bo treba naslavljati in reševati v prihodnje. Še naprej si bodo prizadevali za pridobitev lekarne in zdravnika v Dobovi, po sprejetem sklepu o OPPN za širitev obrtne cone v Dobovi sledi komunalno opremljanje cone ter v nadaljevanju promocija in privabljanje investitorjev, nadaljevala se bodo tudi investicijska in vzdrževalna dela na javnih poteh po celotni KS ter urejanje parkirišča in umestitev novih žarnih grobov na pokopališču. Posebej je omenil tudi izgradnjo HE Mokrice ter ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti objektov in naselij Mihalovec, Loče ter Rigonce. »Pričakuje se, da bo v prvem polletju 2026 izdana odločba o prevladi javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave in nato pridobljeno integralno gradbeno dovoljenje. V primeru upravnega spora se lahko pričakuje zamik izdaje gradbenega dovoljenja v drugi polovici leta 2026 ali v prvi polovici leta 2027,« je ob tem pokomentiral.

Ponosni na uspešna in aktivna društva, šolo ...

Med delujočimi društvi in njihovimi sekcijami je izpostavil Fašjenk Dobova, ki je tudi letos izvedel zelo dobro obiskan mednarodni karneval, ŠRD Veterani Dobova, ki je izvedlo 5. mednarodni rokometni turnir, na katerem sodelujejo predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH, Severne Makedonije in Slovaške, KD Franc Bogovič Dobova in vse njegove sekcije, ki s svojimi aktivnostmi in delom vedno znova bogatijo kulturno življenje v KS, ter OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, ki odlično sodeluje s KS.

… ter podjetja v KS

Černoga je še povedal, da so veseli in ponosni na podjetja in podjetnike, ki uspešno izvajajo in zaključujejo svoje investicijske projekte ter zaposlujejo številne krajane v domačem kraju. Med njimi je posebej izpostavil Terme Paradiso, Vrata Deržič, Vulkanizerstvo Furlan, Soltec pa tudi številne druge, ki prispevajo k razvoju njihove lokalne skupnosti in velikokrat priskočijo na pomoč njihovim društvom. »Dobova prav tako postaja vse bolj zanimiva in privlačna tudi za ostale morebitne vlagatelje zaradi možnosti, ki jih bosta v prihodnje nudili obrtno-poslovna cona in gradnja novih stanovanj. Njen nadaljnji razvoj vidim predvsem na gospodarskem in turističnem področju,« je dejal ter se ob koncu zahvalil še svetnikom za konstruktivno delo, novi tajnici KS Dobova Simoni Travnikar za vzorno in odgovorno delo ter vsem gasilskim in ostalim društvom za neprecenljiv prispevek.

Posebno priznanje Marjanu Cvetkoviču za 40 let Gostilne in picerije Paradiso

Letošnji dobovski krajevni nagrajenci so si priznanja KS zaslužili za njihovo delo ter prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju družbenega, društvenega in gospodarskega življenja, zlasti pa za dolgoletno vestno in prizadevno delo pri krepitvi razvoja krajevne skupnosti. Priznanje KS Dobova so prejeli: Jožica Debogovič za marljivo, predano in dolgotrajno delo v TD Dobova ter aktivno sodelovanje kot članica UO GPO Loče; Tonček Katič za vestno, odgovorno in aktivno delo v GPO Loče, s svojo predanostjo pomembno prispeva k urejenosti gasilskega doma ter povezuje člane društva; Franc Vogrinc za predano in požrtvovalno delo v PGD Sela pri Dobovi; Jožef Ogorelc in Branko Franc Komočar (oba skupaj) kot zahvalo in priznanje za predano, vestno in zavzeto delo v DU Dobova - Kapele, s svojim odgovornim opravljanem nalog pomembno prispevata k dobremu počutju vseh uporabnikov doma in članov društva; Branka Polovič za požrtvovalno in odgovorno delo pri PGD Veliki Obrež in v organizaciji Rdečega križa ter za skrb za starejše, bolne, invalide in osamljene v vaški skupnosti Veliki Obrež. Posebno priznanje KS Dobova pa je šlo v roke Marjanu Cvetkoviču za njegovo podjetje Marjan Cvetkovič s.p., Gostilna in picerija Paradiso ob 40. obletnici delovanja.

Rigonce in Mihalovec zdaj že nekaj let najlepše urejeni vasi v KS

Ob tem so tako kot že vsako leto podelili tudi priznanji TD Dobova za najlepše urejeni večjo in manjšo vas v KS Dobova. Kot je pojasnila predsednica TD Branka Stergar, društvo že približno 25 let opravlja ocenjevanje urejenosti dobovskih krajev, »kajti spoznali smo, da so zaradi tega vasi začele z napredkom na področju hortikulturnega urejanja«. Omenila je še, da so v TD vasem prispevali nekaj sredstev za zasaditev javnih površin, ki se je skozi leta zvišal. V kategoriji manjše vasi že tretje leto zapored prejme priznanje vas Rigonce (priznanje prevzela Anka Vučajnk), v kategoriji večje vasi pa Mihalovec (priznanje prevzela Katarina Gerjevič), ki je prav tako že večkrat prejela to priznanje.

Župan: Dobova postaja enako gospodarsko razvita kot že v preteklosti

Navzoč je bil tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je nagovoril zbrane in dejal, da je praznik KS Dobova tudi njegov praznik, saj prihaja iz te KS. Povedal je tudi, da je KS Dobova ena najmočnejših v brežiški občini, »glede aktivnosti na trenutke morda še pred samim mestom Brežice«. Poleg pestrega društvenega življenja je izpostavil tudi spet vedno močnejši gospodarski razvoj v KS, ki ga je Dobova v preteklosti že imela. »Dobova postaja enako gospodarsko razvita, kot je bila že v bivšem sistemu,« je dejal in pri tem omenil načrtovano širitev OC Dobova za skoraj 10 hektarjev. »V tem trenutku smo v fazi arheoloških izkopavanj, nato pa bomo šli že v pridobitev gradbenega dovoljenja, tako da bomo imeli v Dobovi drugo največjo obrtno cono v občini, takoj za Brezino,« je pojasnil. Dodal je, da se kraj tudi vedno bolj turistično razvija, predvsem po zaslugi Term Paradiso. Omenil je, da jim je uspelo čez območje dobovske KS praktično v celoti povezati občino s sosednjo Hrvaško s kolesarsko povezavo. »V Rigoncah smo prišli skoraj do meje, žal nam je zmanjkalo nekaj metrov zaradi določenih lastniških težav, a lahko rečem, da smo Brežice povezali s Hrvaško in tako dodatno omogočili turistični razvoj. Po županovih besedah s Kozjanskim parkom razvijajo tudi območje Jovsov, katerih del je tudi v KS Dobova. Veseli ga tudi, da jim je že skoraj do konca uspelo urediti protipoplavni nasip od Rakovca do Rigonc, pri čemer celotne Rigonce pred poplavami še niso zaščitene, kajti en del je vezan na projekt HE Mokrice. Župan je še povedal, da so izvedli komasacijo na območju dobovskega Kaptola, kjer naj bi bile na razpolago zazidljive površine za individualne stanovanjske gradnje, kar bo priložnost tudi za mlade družine. »Občina sledi potrebam razvoja KS Dobova,« je še dejal Molan.
 
Vabilu na svečano sejo se je z veseljem odzvala tudi poslanka v DZ mag. Nataša Avšič Bogovič, ki je dejala, da že ves čas, odkar je v politiki, spremlja razvoj »te res moderne krajevne skupnosti, ki je prepletena z izrednim društvenim, kulturnim in športnim življenjem«. Nekaj spodbudnih besed je zbranim ob krajevnem prazniku namenila tudi ravnateljica OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova mag. Tamara Ogorevc.

Nastop zbora, učenk in ljudskih pevcev

V uvodu v svečano sejo so navzoči prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, posvečenem prazniku KS Dobova, v izvedbi MePZ KD Franc Bogovič Dobova pod taktirko zborovodkinje Biljane Ann Novak, učenk OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, ki so v svojem nastopu skozi branje pesmi spomnile na dve žal že pokojni krajanki, ki sta pustili pomemben pečat v skupnosti, Rezo Toporišič in Ančko Deržič, ter ljudskih pevcev Dobovski pevci. Prižig sveč pri spominskih obeležjih padlim v KS Dobova sta opravila dobovska svetnika Marko Krošelj in Davor Zupančič, v vlogi povezovalke pa je bila Sanja Stajnko.

Ob krajevnem prazniku uradno odprli tudi na novo poslikan dobovski podvoz

Po koncu seje so svečano, s prerezom traku, uradno predali namenu projekt KS Dobova – poslikavo podvoza, na katerem je prikazana Dobova – kot kraj z bogato etnološko zgodovino skozi povorko ’dubofskega fašjenka’, ki predstavlja pomemben element kulturne dediščine kraja. »Povorka na podvozu združuje predstavnike vseh dobovskih skupin, društev ter simbolizira povezanost in živahnost naše lokalne skupnosti. Tako nas bo zdaj podvoz še dodatno združeval tako z ene in druge strani skozi našo prikazano kulturno in športno dediščino kraja, ki jo bodo videle vse generacije in obiskovalci ter turisti, ki obiščejo našo Dobovo,« je poudaril Černoga ter dodal, da je bilo predlogov oz. motivov za poslikavo podvoza veliko, pri čemer so vsi tesno povezani s krajem in njegovo identiteto. Ob tej priložnosti se je zahvalil Igorju Pinteriču, koordinatorju projekta in gonilni sili, ki je ves čas aktivno in uspešno koordiniral delo s svetom KS Dobova, Ivi Davidovič za njeno umetniško delo in oblikovanje vsebine, podjetju Artisk, Slovenskim železnicam za soglasje in potrebne usmeritve, krajevnim svetnicam in svetnikom ter vsem krajankam in krajanom, ki so prispevali svoje predloge.

Vsa poslikava je izhajala iz fašjenkove povorke

Avtorica poslikanega podvoza Iva Davidovič je ob tej priložnosti povedala, da je bila ena njenih prvih asociacij o tem, kaj Dobovo najbolj zaznamuje, fašjenkova povorka, ki je postala izhodišče za ilustracijo. »Tako kot povorko sestavljajo različni liki, tudi Dobovo in okoliške vasi sestavljajo ljudje z različnimi značaji, zgodbami in pogledi. Vsak je drugačen, skupaj pa tvorimo skupnost,« je poudarila. Omenila je, da so nekateri motivi prikazani na nekoliko igriv način, kot npr. brod, vlak, letalo in živina, ki se pojavijo kot igrače, ki jih nosijo otroci. »Tako predstavljajo pomembne značilnosti našega kraja, hkrati pa ohranijo lahkotnost in domišljijski značaj celotne ilustracije,« je dejala in dodala, da so tudi figure prikazane poenostavljeno, obrazi so zgolj nakazani, saj ni želela upodobiti konkretnih oseb. »Čeprav se bo morda kdo v katerem od likov prepoznal, to ni bil namen. Liki predstavljajo nas vse skupaj ter našo raznolikost in energijo, ki ju kot skupnost ustvarjamo,« je še povedala in navedla, da je pomemben element poslikave tudi zelen trak, ki se vije nad množico in na katerem je zapisan verz »Kje zibel tekla mi ...« in je po njenem mnenju eden najmočnejših delov njihove krajevne himne Oj, Dobova. Govori o pripadnosti kraju, koreninah in posebni vezi, ki jo imajo z okoljem, v katerem odraščajo. Trak povezuje vse kraje oz. vasi in ljudi v eno zgodbo ter simbolizira skupno identiteto njihove KS. Davidovič je še dejala, da tudi ozadje ni naključno, sestavljeno je iz osnovnih barv grba KS Dobova, ki se prelivajo skozi celotno kompozicijo. Poenostavljeno različico grba je umestila tudi na zastavo, ki jo nosi zadnji deček v povorki. Tako so vsi simboli njihove KS vključeni v samo zgodbo, ne da bi bili vsiljivi. »Pri ustvarjanju sem želela, da poslikava ne razkrije vsega na prvi pogled. Verjamem, da bo ob vsakem sprehodu skozi podvoz vsakdo opazil kaj novega,« je še izjavila ter izrazila veselje, da je lahko sodelovala pri projektu, ki bo prostor, skozi katerega vsak dan hodijo in se vozijo, spremenil v nekaj bolj živahnega, prijetnega in njihovega.

Po koncu svečane seje so se navzoči sprehodili do dobovskega podvoza, kjer so predsednik sveta KS Černoga, župan Molan in avtorica poslikave Davidovič s prerezom traku tudi simbolično odprli novo pridobitev za kraj.

R. R.

#povezujemoposavje