Časopis za pokrajino Posavje
26.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

V krškem občinskem svetu razpravljali o pokrajinski delitvi

Objavljeno: Petek, 24.01.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
os krsko-11 seja (21)

Dr. Boštjan Brezovnik (desno) pred krškimi svetniki in svetnicami

Krški občinski svet se je v četrtek na 11. redni seji v tem mandatu uradno seznanil z informacijo o predlogu nove pokrajinske razdelitve Slovenije.

Kot je znano, je bilo v prvem predlogu Posavje in z njim občina Krško uvrščeno v Dolenjsko pokrajino s sedežem v Novem mestu, po negativnih odzivih iz Posavja pa so pripravljavci nove pokrajinske razdelitve v drugem predlogu združili Posavje in Zasavje v Zasavsko-posavsko pokrajino, ki bi obsegala občine Bistrica ob Sotli, Brežice, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Krško, Litija, Radeče, Sevnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter 134 tisoč prebivalcev.
os krsko-11 seja (9)

Aleš Zajc je predlagal sklep, v katerem bi se zavzeli za samostojno posavsko pokrajino.



S POKRAJINAMI PROTI CENTRALIZACIJI

Razloge za nov, že tretji poskus ustanovitve pokrajin v samostojni Sloveniji, je obširno predstavil Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, ki vodi tokratni postopek. Kot je dejal, je ustanovitev pokrajin zapisana v ustavi, lotili pa so se je 'od spodaj navzgor' oz. so zanjo najprej dobili soglasje združenj občin. Poudaril je, da je centralizirana oblast postala cokla razvoju, s pokrajinami pa bi reševanje problemov državljanov prenesli na nižji nivo in bližje ljudem. Čeprav bo to nedvomno za sabo potegnilo tudi precej stroškov in novo birokracijo, je prepričan, da jih bo razvojni učinek presegel. Zagotovil je, da pokrajine ne bodo ustanovljene mimo volje lokalnih skupnosti.

Vodja strokovne skupine za pripravo osnutkov pokrajinske zakonodaje izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik je dejal, da je ustanovitev pokrajin 'največji projekt naše generacije', tako kot Kovšca pa ga je utemeljil predvsem z močno in dokazljivo centralizacijo Slovenije, saj se delovna mesta čedalje bolj kopičijo v prestolnici, obrobna območja Slovenije pa se soočajo z demografskimi težavami. Pojasnil je, da želijo najprej začrtati in doseči soglasje glede območij pokrajin, saj lahko tako ugotovijo njihove upravljalske sposobnosti, zdaj so določili še obširen seznam pristojnosti in nalog pokrajin po kar 157 zakonih, na podlagi tega bodo izračunali finančne posledice, ki naj bi po grobih ocenah znašale med 1,4 in 1,6 milijarde evrov. Dokončen predlog naj bi bil oblikovan v mesecu ali dveh, nato bo sledila obširna javna razprava oz. obravnava v občinskih svetih, jeseni pa naj bi predlog zakona poslali v Državni zbor. Zakaj skupna zasavsko-posavska pokrajina? Ne smemo ustanoviti šibkih pokrajin, ki ne bodo imele sredstev za razvojni preboj, meni Brezovnik, ki se zaveda, da bo proces njihovega ustanavljanja zahteven in dolgotrajen.

POMISLEKI GLEDE SKUPNIH TOČK Z ZASAVJEM

Župan mag. Miran Stanko je poudaril, da šest posavskih občin dobro sodeluje in si želi ostati v skupni pokrajini. Potem ko so zavrnili umestitev v Dolenjsko pokrajino, se mu zdi ustanovitev Zasavsko-posavske pokrajine bolj sprejemljiva. Težava so sicer prometne povezave oz. ozko grlo med Zidanim Mostom in Hrastnikom, sicer pa območji že sedaj dobro sodelujeta zlasti na gospodarskem področju.

Svetnik Aleš Zajc (SMC) je menil, da bi pripravljalci zakona morali najprej doseči konsenz glede območij, nato pa občinam predstaviti ocene, kaj zanje pomeni uvrstitev v eno ali drugo pokrajino oz. ali lahko v njih preživijo. Dejal je, da z Zasavjem nismo nikoli imeli veliko stičnih točk, razen reke Save, ter da si v Posavju želimo in zaslužimo lastno pokrajino. Argument o (pre)majhnem številu prebivalcev po njegovem mnenju ne bi smel biti odločilen. Predlagal je tudi sprejetje sklepa, v katerem bi se zavzeli za samostojno posavsko pokrajino.

Aleš Suša (Levica) ne verjame, da bodo pokrajine rešile težave v tej državi in da jih ne potrebujemo oz. da lahko decentralizacijo dosežemo tudi z drugimi, političnimi ukrepi. Po njegovem je vprašanje že, kako dolgo bo Slovenija kot država sploh še preživela, saj je že izgubila ekonomsko suverenost. Dušan Šiško (SNS) je menil, da v kolikor tudi drugje ne bo drobitve oz. ustanavljanja manjših pokrajin, je tudi ta predlog sprejemljiv, a je predlagal preimenovanje v Posavsko-zasavsko pokrajino. Dušan Dornik (SMC) je med pristojnostmi pokrajin pogrešal davčno samostojnost. Jože Slivšek (SLS) je dejal, da je stvar na pravi poti, a potrebuje svoj čas, da pa je preuranjeno za kakršne koli sklepe.

Po dokaj obširni razpravi so sprejeli le sklep, da so se seznanili z informacijo, Zajc pa je ob zagotovilu, da bodo predstavljene tudi ocene, kaj bi pomenila samostojna posavska pokrajina, predlog svojega sklepa umaknil.

OSTALI SKLEPI

V nadaljevanju so svetnice in svetniki med drugim sprejeli še predlog odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Kulturni dom krško, Mladinski center Krško in Valvasorjeva knjižnica Krško ter osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za podjetništvo in turizem Krško. Potrdili so tudi predlog sklepa o načinu priprave in določitvi višine sredstev participativnega proračuna v občini krško za leto 2021, ki ostaja ista kot za leto 2020, to je 140.000 evrov oziroma do 20.000 evrov na posamezno območje.
 
P. P.
 
« Nazaj na seznam