V Rigoncah zaključili pomemben projekt poplavne varnosti

Na območju ob mejnem prehodu v Rigoncah je 8. oktobra potekala uradna predaja namenu projekta »Celoviti protipoplavni ukrepi na povodju Sotle za varovanje Rigonc, Gmajne in Dobove«, ki predstavlja pomemben korak k večji poplavni varnosti prebivalcev in njihovega premoženja.

Odsek Sotle je bil urejen po velikih poplavah leta 1964, vendar so se nasipi skozi desetletja poškodovali, njihova višina je postala neenakomerna, ponekod pa so tudi manjkali. Visoke vode leta 2010 so ponovno močno ogrozile Rigonce ter območje Gmajne, Velikega Obreža in Dobove. V sklopu projekta, ki obravnava približno 3,5 kilometra območja ob Sotli med Rigoncami in Rakovcem, je bil na območju Rigonc zgrajen visokovodni zid, urejen nasip in nadvišani posamezni odseki obstoječih nasipov. Na območju Rakovca so bili nasipi rekonstruirani, znižan pa je bil tudi teren med nasipom in strugo Sotle, s čimer se izboljšujejo pretočne razmere. Za zaščito posameznih izpostavljenih objektov so bile nameščene tudi montažne protipoplavne zapore. Projekt upošteva tudi pomen ohranjanja prostora za vodo in naravo. Med drugim so bile ohranjene razlivne površine Jovsov, urejeni rečni rokavi in jarki ter izvedene zasaditve dreves in grmovnic.
 
Investicija je vredna približno 2,3 milijona evrov in je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Investitor in financer projekta je bila Direkcija RS za vode (DRSV), izvajalec del pa CGP, d.d., Novo mesto, v partnerstvu z Vodnogospodarskim podjetjem Novo mesto, d.d., pri izvedbi pa je sodelovalo tudi podjetje Gradnje, d.o.o. Uvedba v delo je potekala marca 2025, tehnični prevzem pa je bil opravljen konec junija 2026.

Občina prevzela obsežen del nalog DRSV

Zbrane je najprej nagovoril župan Občine Brežice Ivan Molan. Po njegovih besedah je Občina Brežice pri pripravi projekta odigrala pomembno vlogo. Ker na DRSV za tako obsežen del nalog nimajo dovolj kadrov, je občina na podlagi sporazuma o skupni izvedbi investicije, ki ga je z DRSV podpisala marca 2022, prevzela pripravo dokumentacije in pridobivanje zemljišč. Kot je dejal, so se zavedali, da je čas za pripravo dokumentacije izjemno kratek, poleg tega je bilo treba zagotoviti sredstva za pokritje vseh stroškov iz občinskega proračuna. Za pripravo projekta in ureditev zemljišč je občina vnaprej zagotovila 250.000 evrov, ki jih je država oz. DRSV kasneje povrnila. »Če ne bi bilo narejeno v roku, teh sredstev ne bi dobili nazaj,« je dodal župan. Občina je pripravila potrebno tehnično in investicijsko dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter uredila pravico graditi na več kot 90 parcelah. Sklenjenih je bilo 61 pogodb z lastniki zemljišč, izvedeni pa so bili tudi geodetski postopki, cenitve, ureditve služnosti in nakupi zemljišč. Kot je poudaril župan, je bila izvedba glede na kratek časovni okvir in zahtevnost projekta velik organizacijski in finančni zalogaj, ki ga brez sodelovanja občinske uprave, države, stroke, izvajalcev ter predvsem krajanov in lastnikov zemljišč ne bi bilo mogoče uspešno zaključiti.
 
»Danes smo naredili pomemben korak k večji poplavni varnosti Rigonc, Gmajne in Dobove. Projekt je tudi dokaz, da lahko z dobrim sodelovanjem države, občine, stroke in lokalne skupnosti uspešno izpeljemo zahtevne projekte,« je ob zaključku poudaril župan Molan, ki se je še posebej zahvalil krajanom za sodelovanje in potrpežljivost.

Kramer: Izgubili smo 200 milijonov evrov za poplavno varnost, kar je nedopustno

V. d. direktorja DRSV Roman Kramer je dejal, da ga veseli uspešno zaključen projekt, saj je to dober pokazatelj, kako lahko država in lokalna skupnost skupaj uspešno rešujeta projekte. Navedel je, da so s projektom pred poplavami ob Sotli zaščitili okoli 170 objektov. V isti sapi pa je tudi povedal, da ga žalosti, ker Slovenija ni izkoristila vseh evropskih sredstev za protipoplavno zaščito, ki so bila na voljo, pridobili bi namreč lahko še 200 milijonov evrov. »Izgubili smo 200 milijonov evrov za poplavno varnost, kar je nedopustno, celo škodljivo,« je pripomnil in dodal, da država v zadnjih letih ni naredila dovolj na tem področju. Od predvidenih 54 projektov protipoplavne zaščite v 61 občinah jih je po nekaterih ocenah realiziranih le 18 vodarskih in dva podporna projekta.

Rigonce še niso popolnoma zaščitene pred poplavami

Ureditev od Rakovca do Rigonc bo izboljšala varnost ljudi, objektov in infrastrukture na območju, ki je bilo v preteklosti že večkrat izpostavljeno visokim vodam. Hkrati pa projekt še ne pomeni odprave vseh poplavnih tveganj. Nadaljnji ukrepi za celovito zaščito Rigonc so predvideni tudi v okviru državnega prostorskega načrta za HE Mokrice. »Za celovito zaščito Rigonc bo treba zgraditi HE Mokrice, zato upam, da bo čim prej prišlo do nadaljevanja tega projekta,« je izjavil Molan ter dodal, da si podobne uspešne realizacije protipoplavnih ukrepov želijo tudi na Savi in Bregani. V načrtu DRSV je že iskanje ustreznih protipoplavnih ureditev za Slovensko vas ob reki Bregani, kjer upajo, da bodo v sodelovanju s Hrvaško preko kakšnega Interreg projekta končno enkrat prišli tudi do poplavne varnosti te vasi.

Molan in Kramer sta na koncu s simboličnim odkritjem informativne table projekt tudi uradno predala namenu.

R. R./vir: Občina Brežice

#povezujemoposavje