Časopis za pokrajino Posavje
16.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Videmska župnija vstopila v Ripšlovo leto

Objavljeno: Torek, 11.02.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
ripslovo leto (15)

V Ripšlovo leto so vstopili s pesmijo MePZ Videmčan.

V Župniji svetega Ruperta Krško – Videm ob Savi so s prireditvijo v Kulturnem domu Krško pričeli praznovanje Ripšlovega leta ob 200-letnici rojstva kronista, pesnika, duhovnika, sadjarja in narodnega buditelja Dragotina Ferdinanda Ripšla (1820–2020).

Letos jeseni bo minilo okroglih 200 let od rojstva Dragotina Ferdinanda Ripšla, ki je tudi v Krškem in v širši okolici, kjer je kot videmski župnik deloval zadnjih 13 let, pustil pomemben in dragocen pečat, tako na področju duhovnosti, kakor – s spodbujanjem razvoja sadjarstva – tudi na gospodarskem področju, poleg tega pa še na področju etnografije, ljudskega pesništva in prebujanja narodne zavesti.
ripslovo leto (3)

Martina Makovec Žagar

»Ne le, da je živel v prelomnem in razburkanem času zgodovine, tedanjim novim idejam je tudi srčno sledil ter v njih aktivno sodeloval. Ker je bil poleg tega še sadjar, pesnik, rodoljub, narodopisec in kronist, ki je kot župnik 13 let deloval in svojo življenjsko pot dokaj nepričakovano sklenil tudi v naši župniji, smo se v župniji odločili, da bomo v letošnjem letu  oblikovali vrsto dogodkov pod skupnim naslovom Ripšlovo leto, kjer bomo na različne načine osvetlili njegovo raznoliko dediščino v  sožitju z aktualno sodobnostjo,« je v uvodnem nagovoru prireditve povedala tajnica župnijskega pastoralnega sveta videmske župnije in članica pripravljalnega odbora Ripšlovega leta Martina Makovec Žagar, med številnimi obiskovalci pa pozdravila tudi direktorico krške občinske uprave Melito Čopar in upravitelja Škofije Celje Roka Metličarja.
ripslovo leto (6)

Alenka Černelič Krošelj


Ripšlova življenjska pot …
 
V nadaljevanju večera sta o Ripšlu spregovorila poznavalka Ripšlove kronike, etnologinja Alenka Černelič Krošelj, sicer direktorica Posavskega muzeja Brežice, in videmski župnik Mitja Markovič, ki sta leta 2007 uredila Zbornik videmske pražupnije. Kot je povedala Černelič Krošljeva, je v Šentjurju rojeni Ripšl služboval kar v treh posavskih krajih: v letih 1851–1854 kot kaplan in župnijski upravitelj v Brežicah, v letih 1864–1874 v Loki pri Zidanem Mostu in nato do smrti leta 1887 na Vidmu pa kot župnik. Ljudi je spodbujal in poučeval o sadjarstvu, vestno je zapisoval župnijske kronike, pisal pesmi, kot rodoljub je sodeloval na znamenitem taboru v Sevnici in v slovenskem pisateljskem društvu …
ripslovo leto (21)

Mitja Markovič

Leta 1880 je začel župnijsko kroniko v nemščini (najbrž pod vplivom takratnega škofa Stepišnika) pisati tudi na Vidmu, ki jo je odkril in prevedel Olaf Lovrenčič. »Bil je odličen opazovalec življenja,« je poudarila predavateljica, saj je kronika dragocen dokument o življenju v takratnem času. V Loki so mu že leta 1977 postavili pomnik, lani pa še doprsni kip kiparja Zorana Pozniča, medtem ko v Krškem še nima primernega obeležja.
 
… in duhovništvo
 
O Ripšlovem osnovnem poslanstvu, torej duhovniški poti, je spregovoril župnik Mitja Markovič, ki je v zadnjih tednih na župnišču med iskanjem arhivskih zapiskov nepričakovano naletel na dragocene dokumente o Ripšlovem župnikovanju na Vidmu in jih premierno predstavil. Med njimi so posebej zanimiva cerkvena oznanila od leta 1884 dalje, v katerih so poleg rutinskih obvestil zapisane tudi številne zanimivosti. »Dragotin Ferdinand Ripšl ni bil le daljnovidni spodbujevalec sadjarstva, ni bil le odličen ljudski pesnik in zapisovalec ljudskega izročila, ni bil le pomemben in drzen narodni buditelj; bil je srčen kristjan in duhovnik, vesten župnik in predan pastir videmskega občestva,« je o svojem daljnem predhodniku povedal Markovič.
 
Mešani župnijski pevski zbor Videmčan pod taktirko zborovodkinje Manje Molan je v okviru prireditve ob spremljavi instrumentalistov zapel tri Ripšlove pesmi, ki so jih uglasbili sloviti bratje Ipavci, s katerimi se je poznal iz rodnega Šentjurja. Večer je povezovala Klara Eva Kukovičič.  
 
Prireditve do pozne jeseni
 
V okviru Ripšlovega leta bodo pripravili še poletni kulturni večer poezije in vina, ob katerem bodo zasadili tudi Ripšlove jablane, imenovane »tafeljček«, izdali bodo brošuro, jeseni pa pripravili razstavo njegove materialne dediščine. Lokalni skupnosti so tudi uradno predlagali, da bi se Ripšlovemu spominu in njegovi dediščini poklonili z obeležjem v gaju zaslužnih Krčanov, v poznojesenskem času pa bodo za obogatitev duhovnega življenja pripravili tudi sodobni misijon.
 
P. P.
 
 
« Nazaj na seznam