Časopis za pokrajino Posavje
8.04.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Voda in podnebne spremembe

Objavljeno: Sobota, 21.03.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
th-20091335384-1092x728-1
Tema letošnjega svetovnega dneva voda (22. marec), ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila leta 1992, da bi z njim opozorila svet na pomen vode in njenih omejenih zalog, so podnebne spremembe. Napovedi podnebnih sprememb namreč niso obetavne in so že pred vrati, občutimo pa jih že tudi pri nas.

Premalo se zavedamo, kako zelo smo odvisni od vode in da ta naravna javna dobrina ni več vsem enako dostopna in da smo res lahko srečni, da nam kvalitetna pitna voda priteče iz domače pipe. Ob tej priložnosti smo posavske komunalne službe povprašali, kako je z našimi lokalnimi vodnimi viri, ali se že čutijo vplivi podnebnih sprememb in kako se bodo kot oskrbovalci s pitno vodo prilagodili podnebnimi spremembami.
th-20091469453-1092x728-1
Zaenkrat so si še vse komunalne službe enotnega mnenja, da večjih vplivov na lokalne vodne vire še ni zaznati, se pa že pojavljajo težave z zagotavljanjem zadostne količine vode v sušnih obdobjih.
 
V sušnih mesecih že težave
 
Na Komunali Sevnica redno nadzirajo kakovost vode na vodovodih v upravljanju pa tudi na lokalnih javnih vodovodih, ki jih sicer ne upravljajo, opravlja pa se nadzor nad kakovostjo vode. Z leti se je tako kakovost vode v občini Sevnica zelo izboljšala. Pravijo, da že opažajo spremembe v izdatnosti vodnih virov v njihovem upravljanju.
th-20091479809-1092x728-1
Upravljajo z manjšimi vodnimi viri – izviri podzemne pitne vode in na drugi strani z večjimi – vrtinami, ki izkoriščajo vodonosnik podzemne vode. »Že sami vidimo, da so manjša zajetja bolj podvržena vremenskim spremembam in je njihova izdatnost odvisna od količine padavin, zato tudi opažamo nihanja skozi leto. Najnižja izdatnost je v poletnem in pozno poletnem času, saj pomanjkanje padavin vpliva na izdatnost z določeno zakasnitvijo, kar pa je odvisno tudi od samega zajetja,« so sporočili.
 
th-20091496210-1092x728-1
Podobno opažajo tudi v družbi Kostak, ki skrbi za vodne vire v občinah Krško in Kostanjevica na Krki. Pravijo, da se občasno, v sušnih poletjih, pojavijo težave z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode pri manjšem vodovodu Premagovce. Načrpane količine pitne vode za potrebe oskrbe občanov občin Krško in Kostanjevica na Krki, ki so priključeni na javni vodovod, so v obdobju zadnjih petih let približno enake, okoli 2.000.000 m3 na leto, in predstavljajo nekaj več kot 40 % dovoljenega odvzema pitne vode iz vodnih virov v upravljanju. Iz Kostaka so nam še sporočili, da je kakovost vode, ki jo zajemajo oz. črpajo iz lokalnih vodnih virov v vodovodno omrežje, dobra, le pri kraških zajetjih prihaja zaradi vremenskih vplivov občasno do manjših odstopanj, ki pa jih uspešno obvladujejo s pripravo vode s filtracijo.
th-20091522614-1092x728-1
Posebej spremljajo tudi stanje podtalnice na Krškem polju, kjer zaradi vpliva človeka (intenzivno kmetovanje, odlaganje odpadkov ipd.) prihaja do vpliva na kakovost vode, saj še vedno zaznavajo višje koncentracije pesticidov in nitratov v vodi. Špela Arh Marinčič, vodja vodovoda in kanalizacije v družbi Kostak, je izpostavila nujno zaščito vodnih virov: »Želimo si, da bi z vodovarstvenimi območji lahko ustrezno zaščitili naše vodne vire, katerih kvaliteta je ogrožena, zato nestrpno pričakujemo novo Uredbo o zaščiti vodnih virov na območju naših občin.«
 
Na Komunali Brežice se lahko pohvalijo, da so ena redkih občin, ki razpolagajo z zelo stabilnimi vodnimi viri z izjemno zalogo pitne vode. Zajetje v Glogovem Brodu ima denimo vodni potencial 3.910.000 m3 pitne vode na leto z največjo zmogljivostjo 130 l/s. Pravijo, da je trenutno izjema le en površinski vodni vir, ki ga občasno pesti zmanjšana izdatnost oziroma le-ta občasno ne zadostuje potrebam. Tako pravijo, da tudi v bodoče razpoložljiva izdatnost vodnih virov na območju občine ni zaskrbljujoča. Sicer pa tudi sami ugotavljajo, da je treba delati predvsem na ohranjanju kakovosti pitne vode, saj zaloga vode ne pomeni dosti, če le-ta ni kakovostna oziroma ni primerna za uporabo zaradi kontaminacije s kemičnimi polutanti.
 
Rešitev so globinski viri
 
In kako se komunale, kot oskrbovalci s pitno vodo prilagajajo podnebnim spremembam? Kot je bilo že omenjeno, na Komunali Sevnici rešitve iščejo v iskanju globinskih vodnih virov. »Za neko obdobje to predstavlja bolj varno oskrbo s pitno vodo kot površinska zajetja. Cilj lokalne skupnosti in nas je, da na izdatne globinske vodne vire prevežemo lokalne javne vodovode, ki se oskrbujejo iz površinskih zajetij. Tako bi upravljali manj vodovodov, vendar večjih, na katerih se tudi lažje zagotavlja kakovost vode z ustrezno pripravo vode pred distribucijo,« pojasnjujejo. Splošno znano je in tudi glede na njihove izkušnje lahko rečejo, da je kakovost vode iz globinskih vrtin dosti bolj stabilna kot kakovost bolj površinskih zajetij pitne vode. »Res je, da je vrtin manj, več je zajetij, še zlasti na lokalnih javnih vodovodih. Vendar pa je naša naloga ohranjati prav vse aktivne vodne vire z zadovoljivo izdatnostjo in kakovostjo surove vode, saj se v prihodnosti zaradi podnebnih sprememb in večje onesnaženosti obetajo spremembe tako z vidika količin razpoložljive pitne vode kot tudi z vidika kakovosti vode. Vsak vodni vir bo dobrodošel,« povedo na Komunali Sevnica.

V Brežicah pravijo, da je za takšne vodonosnike, kot so tu, najprej pomembna predvsem letna količina padavin in ni toliko pomembna njihova razporeditev. »Kot smo že navedli, so vodni viri v občini Brežice izdatni in zanesljivi, kar pomeni, da so vodonosniki ob zdajšnji izkoriščenosti polni, tako da dejansko le majhen del padavin dopolni vodonosnik, ostale padavine površinsko odtečejo v vodotoke. Kot izvajalci oskrbe s pitno vodo nenehno spremljamo količinsko in kakovostno stanje zalog pitne vode, glede na pridobljene podatke pa bomo ustrezno ukrepali. Eden izmed stalnih ukrepov, ki ga nenehno izvajamo, je seveda zmanjševanje vodnih izgub. Največji vpliv na vodne izgube ima stanje distribucijskega omrežja, zato z lastnikom, Občino Brežice, poskušamo vodovodno omrežje obnavljati v čim večjem obsegu.  Kot mikro ukrep pa lahko navedemo izboljševanje odzivnosti na pojav vodovodnih okvar ter njihovo hitro sanacijo,« so nam razložili.
 
Iz družbe Kostak sporočajo, da se kot izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo pripravljajo na vplive podnebnih sprememb v sodelovanju z lastniki komunalne infrastrukture, v prvi fazi z načrtovanjem rezervnih vodnih virov in gradnjo druge potrebne infrastrukture (za pripravo vode, za zagotavljanje zadostnih količin vode) ter zagotovitev potrebne opreme za izvajanje oskrbe s pitno vodo v času izrednih razmer. Predvidene so tudi povezave med posameznimi vodovodnimi sistemi. Kot ugotavljajo, je zelo pomembno usposabljanje zaposlenih na vodovodu za ukrepanje v izrednih primerih, povezave s predstavniki Civilne zaščite, obveščanje uporabnikov o varčni rabi vode, prepovedi rabe vode za določene namene ipd.
 
Seveda ne smemo bili preveč črnogledi in moramo že danes tudi na lokalni ravni poskrbeti za prilagoditev na globalne spremembe, z malimi koraki in velikim zgledom, da bo tudi našim zanamcem dana takšna sreča, da si bodo lahko „živo“ in kvalitetno vodo natočili iz domače pipe in lokalnih vodnih virov.
 
Bojana K. Rožman, foto: M. Mirt

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
« Nazaj na seznam