Vsi so stopili v blato in pomagali, da je avtobus nadaljeval z vožnjo

Včerajšnji sončen 1. maj je na Lisco privabil lepo število obiskovalk in obiskovalcev, saj je pod šotorom na športnem igrišču pod Tončkovim domom in Jurkovo kočo potekala v organizaciji Območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dolenjske, Bele krajine in Posavja slovesnost v počastitev delavskega praznika. Slavnostna govornica je bila predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Lidija Jerkič.

140 LET OD PRVIH DELAVSKIH PROTESTOV

»Prvi maj praznujemo v spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chicagu in je simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev. Delavci so pred 140 leti postavili zahtevo po osemurnem delavniku, vendar jih je pri tem ovirala policija. V takratnem spopadu je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije na prvega maja so prerasle v proslave, ki so postale oblike delavskega boja. V Posavju tradicionalno praznujemo prvi maj na Lisci,« je dejala sekretarka območnega odbora ZSSS Dolenjske, Bele krajine in Posavja Ivica Sotelšek, ki je povezovala program in je v nadaljevanju predstavila še nekaj dejstev.

»Prvi maj je od leta 1948 uzakonjen kot državni praznik. Praznujemo ga s postavljanjem mlaja in kurjenjem kresov na predvečer praznika ter z jutranjo budnico in proslavo na dan praznika. Praznovanje olepšamo še z rdečim nageljnom, simbolom upora in delavstva. Letošnji praznik dela praznujemo v času, ko je na obzorju nova kriza – huda energetska kriza s posledicami za ves svet, vključno z draginjo, naraščajočimi cenami različnih življenjskih potrebščin, inflacijo in podobno,« je dejala ter poudarila, da lahko le skupaj ustvarjamo boljše delovne pogoje in boljši jutri.

DELO JE TEMELJNA VREDNOTA

V svojem pozdravnem nagovoru je podžupan Janez Kukec, ki začasno opravlja funkcijo sevniškega župana, povezal pretekli čas boja za delavske pravice s sedanjostjo in delom.

»Praznik dela je priložnost, da se za trenutek ustavimo in razmislimo o njegovem pomenu. Praznik dela ni le obeležje preteklosti, temveč je premislek o delu, kajti delo je tisto, ki povezuje ljudi, gradi odnose in omogoča napredek. Svet se spreminja, delo se spreminja, a njegova temeljna vloga ostaja enaka – znanje omogoča razvoj, delo daje razvoju smisel in konkretno obliko,« je poudaril.

»Praznik dela je tudi priložnost za razmislek o tem, kakšno okolje soustvarjamo, ali znamo ceniti trud ali znamo prepoznati prispevek posameznika ali znamo kot skupnost delovati povezano. Prav v teh vprašanjih se skriva odgovor na to, kakšna družba želimo biti,« je nadaljeval in zaključil, naj bo praznovanje prvega maja opomnik, da delo ostaja eno temeljnih vrednot, na kateri lahko gradimo skupno prihodnost.

DELAVSKE PRAVICE IN SODOBEN ČAS

Slavnostna govornica, predsednica SKEI Lidija Jerkič, ki je Lisco označila za posavski Olimp, se je prav tako dotaknila preteklosti, boja delavk in delavcev pred 140 in več leti za boljše pogoje dela. »Ali vemo, da so takrat delali še po 16 ur na dan, da takrat ni bilo zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, da ni bilo delavskih pravic, pokojnin, da so povprečno živeli samo do 45 let? Da, premika se, splača se boriti za to, da pridobimo nove pravice in da ohranimo tiste, ki jih že imamo,« je izpostavila in se dotaknila sedanjosti, v kateri se svet vedno hitreje spreminja.

»Slovenija je socialna in tudi še pravna država, toda, ali je mogoče imeti več pravic, kot jih imamo? Seveda. Ali je mogoče imeti manj pravic? Še lažje. Napadi na to socialno državo so vedno bolj pogosti, vedno hitreje se obrača ta svet in vedno več je glasnih pozivov, da imajo slovenski delavci in delavke preveč pravic,« je opozorila. »Imamo kapital, ki se je oblekel v ovco in v imenu ljudi razlaga, kako je treba sprostiti vso zakonodajo, ki nas zavira pri našem ustvarjalnem delu, kako je treba pustiti prosto pot kapitalu, zato da bomo vsi lažje živeli. Upam, da vsemu temu ne verjamemo. Vem, da smo toliko zreli, da imamo toliko izkušenj, da točno vemo, kam pes taco moli. Da, seveda, nekateri imajo možnosti in priložnosti, a ne bo vsak od nas lastnik multinacionalke, niti ne bo vsak od nas lastnik podjetja, ki so ga ustvarili delavci. Večina od nas bo svoje delo prodajala in skušala ga bo prodajati za ceno, ki je dostojna, tako da bo za preživetje in to dostojno, tako da bo ostalo tudi za pokojnine, da bomo varni in zdravi,« je bila jasna in tudi ostra. »Ko vam obljubljajo višje plače, bodite pozorni, primite se za denarnice, ker to pomeni, da bo samo manjšina imela več,« je še opozorila.

ANEKDOTA S POSEBNIM SPOROČILOM

V nadaljevanju svojega govora se je slavnostna govornica dotaknila še prazničnega drugega maja, ki to ostaja po zaslugi sindikatov, a drugega maja ne govorimo več o delavskih pravicah, kajti, kot je poudarila Lidija Jerkič, o njih govorimo le en dan na leto.

»En milijon nas je, milijon katerih pravice so vedno v ozadju. Tisti milijon, ki je pomemben samo takrat, ko se zbirajo glasovi,« se je dotaknila še časa okoli volitev in zaključila z zanimivo anekdoto o avtobusu, ki je bil včasih edini prevoznik delavk in delavcev, ki so praznovali 1. maj na Lisci. Ta ’Lisca bus’ je enkrat obtičal v blatu. Šofer je stopil pred potnike in rekel, naj stopijo vsi, ki imajo sindikalno izkaznico, iz avtobusa, da bodo pomagali potisniti vozilo iz blata. Tisti, ki niso imeli izkaznice, so lahko ostali na avtobusu. Nihče ni ostal na svojem sedežu – vsi so stopili v blato in pomagali, da je avtobus lahko nadaljeval vožnjo na vrh Lisce.

Ta anekdota, ki jo je marsikdo slišal prvič, čeprav je bil že večkrat na prvomajski proslavi na Lisci, je več kot anekdota – v njej je sporočilo, ki ga ne bi smeli preslišati – poudarja moč skupnosti in pomen delavskih pravic.

KULTURNI PROGRAM

V spremljevalnem kulturnem programu so po jutranji budnici sodelovali članice in člani KD Godba Sevnica z mažoretami Društva Trg Sevnica ter folklorna skupina Duplo iz Pišec z živahno plesno zgodbo o Tončku, ki se je zapletel v ljubezenski trikotnik. Dekleti sta mladeniča naučili, da je na dveh stolih težko sedeti. Avtorica koreografije in mentorica je Maša Žgalin.

Po uradnem delu se je praznovanje nadaljevalo v sproščenem vzdušju – z druženjem, sproščenimi pogovori, stiski rok in nasmehi, na ples je vabila zasedba Juhu glasbeni mix, gostinstvo Rantah je skrbelo za hrano in pijačo. Bil je dan, ko so skrbi vsaj za kratek čas stopile na stran.

S. R.

#povezujemoposavje