Vzdrževanje vodotokov v Posavju: Ne le ob rekah, tudi ob potokih so potrebni ukrepi

Nedavne katastrofalne poplave, ki so naše kraje v večji meri sicer obšle oz. so doletele le območje dolvodno ob reki Savi in Krki, so zbudile zavedanje o pomenu vzdrževanja vodotokov, tako večjih rek kot manjših hudourniških potokov. Čeprav gre pri tem v glavnem za naloge državnih inštitucij in organov, smo v posavskih občinah preverili, kolikšno pozornost posvečajo temu vprašanju, kateri projekti so bili v zadnjih letih izvedeni na področju vzdrževanja ter ali je pri sprejemanju prostorskih aktov in posledično območij, primernih za gradnjo in poselitev, dovolj pozornosti posvečene upoštevanju poplavne ogroženosti.

Sevnica je prepletena z vodotoki
 
Občina Sevnica je prepletena s številnimi vodnimi viri. Najbolj vodnata je reka Sava, njen vodno najizdatnejši pritok je Mirna, večji potok hudourniškega značaja je Sevnična, poleg tega ima Sava še vrsto manjših levih in desnih pritokov, kot so Žirovniški potok, Črni potok, Podvinski potok, Drožanjski potok, Florjanski potok, Vranjski potok, Blanščica, Impoljski potok, Loški potok idr. »Z izgradnjo hidroelektrarn Boštanj in Arto-Blanca je sevniška občina oziroma predvsem mesto Sevnica z zaledjem pridobilo pomembo protipoplavno varnost. V sklopu izgradnje hidroelektrarn so bili izvedeni visokovodni nasipi od reki Savi, ki preprečujejo razlivanje reke ob visokih vodah, s tem pa ščitijo stanovanjske objekte ter tudi cestno, železniško in drugo ključno infrastrukturo. Poleg visokovodnih nasipov so bili izvedeni tudi izlivni odseki 19 stranskih pritokov Save, na nekaterih vodotokih so bili izvedeni tudi prodni zadrževalniki,« poudarjajo na sevniški občini.
 
Sicer so na območju občine Sevnica v zadnjih letih izvedli še nekaj drugih večjih investicij v povezavi z vodotoki:
nov most čez Mirno, nov most Vrtačnik v Orešju nad Sevnico, I. faza protipoplavne ureditve struge potoka Sevnična na območju Šmarja, II. faza projekta pa je v teku, ureditev dela potoka Blanščica, dela potoka Hinja (v okolici Osnovne šole Krmelj) itd. V pripravi je tudi projekt ureditve Vranjskega potoka, za kar je izdelana projektna dokumentacija, Občina Sevnica pa trenutno usklajuje dogovor glede izvedbe z Direkcijo RS za vode (DRSV). V Sevnici ocenjujejo, da so vodotoki na območju občine vzdrževani relativno dobro, vsekakor pa bi bilo smiselno, da se nemudoma pristopi še k izvedbi zaščite in regulacije vodotokov na območjih, kjer je projektna dokumentacija že izdelana, projektne rešitve pa so že znane: »Tak primer je denimo potok Kolarjev Graben skozi naselje v Lončarjevem Dolu. Smiselno bi bilo tudi čiščenje in poglabljanje struge Save, saj se na dno nalagajo številne usedline, ob naraslem vodotoku pa lahko kljub vsem izvedenim ukrepom zaradi tega pride do težav.« Pričakujejo, da se bodo vsi načrtovani projekti v povezavi z vodno infrastrukturo in urejanjem vodotokov na območju občine izvedli, saj bo »le na tak način tudi v prihodnje zagotovljena zadostna protipoplavna varnost na vseh območjih občine, ne zgolj neposredno ob reki Savi«.
 
Na vprašanje o (ne)upoštevanju poplavne ogroženosti pri sprejemanju prostorskih aktov, na Občini Sevnica zagotavljajo, da pri prostorskem zelo veliko pozornosti posvečajo upoštevanju poplavne ogroženosti, erozijskim procesom in plazovom, »kajti gre za izredno razgiban teren, izredno bogat z vodotoki«. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je treba obvezno predložiti geomehansko poročilo, ki izkazuje stabilnost in primernost terena za gradnjo, v postopkih sprememb in dopolnitev prostorskih aktov se zelo podrobno usklajuje tudi s pristojnimi službami, ki so vključene kot nosilci urejanja prostora. »V zadnjih letih so bile tako izdelane hidrološko hidravlične študije za vodotoke reke Save, delno Mirne, Sevnične in Hinje pri Krmelju. V bodoče bo Občina Sevnica pri prostorskem načrtovanju še posebej pozorna na rezultate in ugotovitve tovrstnih študij, da bo tako lahko zagotovila varen razvoj določenih dejavnosti in poselitve v občini,« poudarjajo. V zadnji spremembi občinskega prostorskega načrta leta 2022 je bil usklajen pomemben prostorski ukrep, ki omogoča gradnjo in obnovo vodnih zadrževalnikov za potrebe ureditve tudi manjših, hudourniških vodotokov.
 
V krški občini urejajo manjše vodotoke
 
Tudi v vodstvu Mestne občine Krško poudarjajo, da je bil največji napredek glede zagotavljanja poplavne varnosti dosežen z izgradnjo protipoplavnih nasipov ob reki Savi, učinkovitost ukrepov pa se je izkazala v poplavah v začetku avgusta, saj je Sava ostala v okviru struge in retenzijskih površin. »Ne glede na to, da je gospodarjenje z vodotoki domena države, se občina aktivno vključuje v reševanje te problematike na več načinov, saj se pristojnosti države in občin na terenu prepletajo. Pred časom je bil med MO Krško in DRSV sklenjen sporazum, kjer se je MO Krško zavezala, da bo pridobila gradbeno dovoljenje za protipoplavno zaščito Podbočja, katere izvedba bi bila financirana iz evropskih skladov. S tem bi MO Krško pripomogla k hitrejši pridobitvi dovoljenja in omogočila izvedbo projekta. Vendar se je že takoj na začetku izkazalo, da projekt zaradi nasprotovanja krajanov ni izvedljiv, zato smo od sporazuma odstopili,« pojasnjujejo glede še enega potencialno poplavnega območja in dodajajo, da v primerih, ko je to upravičeno, sodelujejo pri izgradnji oz. sofinanciranju protipoplavnih ureditev, na primer sofinanciranje protipoplavne zaščite ob Potočnici.
 
Ob rekonstrukcijah premostitvenih objektov so dolžni pridobiti in upoštevati projektne pogoje, ki jih izdaja DRSV in ki zagotavljajo ustrezno prepustnost. Tudi za ostale objekte, ki se gradijo na področjih, tangiranih z vodami, DRSV običajno zahteva predhodno izdelavo hidrološko hidravličnih poročil in študij, kar tudi naročijo. »V proračunu zagotavljamo okvirno 25.000 evrov letno za ureditve ob vodotokih, to so manjše investicije na občinski infrastrukturi, ki jih je smiselno izvesti vzporedno z vzdrževalnimi deli na vodotokih, ki jih izvaja DRSV. Na tak način smo v zadnjih štirih letih sodelovali pri vzdrževanju potoka v Gornjem Pijavškem, kjer so bili izvedeni trije prepusti, v Dolenjem Leskovcu, sodelovali smo pri regulaciji potoka skozi Brestanico, kjer je MO Krško sofinancirala popravilo opornega zidu in dveh pešmostov, podobno smo obnovili prepuste v naselju Drenovec,« naštevajo na MO Krško. Pravijo še, da z DRSV sodelujejo pri pripravi letnih programov investicijsko-vzdrževalnih del na vodotokih, kjer poskušajo evidentirati problematične odseke vodotokov, pa tudi pobude občanov, ki se dostikrat obračajo na občino. Problematiko obravnavajo tudi na obdobnih delovnih srečanjih, kjer izmenjujejo informacije in poskušajo doseči čimbolj konkretne dogovore, tako glede vzdrževanja kot investicijskih posegov na vodotokih.
 
Tako kot v Sevnici tudi v Krškem poudarjajo, da so pri prostorskem načrtovanju na območjih ob vodotokih ključni nosilci urejanja prostora tudi vodarji, natančneje DRSV, ki podaja mnenja na prostorske akte in v zadnjem času velikokrat zahteva, da se zadeve preverijo tudi skozi hidrološko-hidravlične študije, ki jih načeloma naroči investitor prostorskega akta, za občinske potrebe Mestna občina Krško. Prav tako se DRSV vključuje tudi pri projektiranju, saj na predvidene objekte na območjih poplav in erozivnih območjih podaja mnenje iz njihove pristojnosti.

Sašo Petan: Upam, da bodo tokratne poplave mejnik
 

Hidrolog Sašo Petan (vir: zon.si)

Največja kritična točka v občini Brežice je še vedno vas Loče (foto: arhiv PO).

Za nekaj odgovorov glede vzdrževanja vodotokov smo prosili tudi našega posavskega rojaka, hidrologa dr. Saša Petana, zaposlenega na Agenciji RS za okolje. Strinja se, da je protipoplavna zaščita, zgrajena v okviru gradnje HE na spodnji Savi, tokrat obvarovala naše kraje pred hujšimi poplavami (razen seveda na območju nekaterih vasi v brežiški občini), prvič je bil uporabljen tudi visokovodni razbremenilnik v Vrbini oz. voda izpuščena na retenzijske površine. »Tokratni pretok reke Save dolvodno od sotočja s Savinjo sodi med največjih pet v zadnjih 75 letih. Pretok, večji od 3000 m3/s, je na tem odseku reke Save tekel prvič po letu 2010. V tem obdobju se je veriga HE na spodnji Savi podaljšala za dve enoti. Zgradili so se številni spremljajoči vodni objekti, ki zagotavljajo tako poplavno varnost kot tudi varno obratovanje verige HE oz. njenih ključnih objektov. In ta dogodek je bil za nekatere med njimi prvi preizkus, ki so ga uspešno prestali,« pravi strokovnjak za vode.
 
Na vprašanje, kaj meni o polemiki glede krivde, da protipoplavna zaščita še ni zgrajena do konca oz. da ne bi smela biti vezana le na projekt HE, Petan odgovarja, da moramo pri reševanju posameznih družbenih problemov prisluhniti vsem vpletenim deležnikom: »Tako zmanjšamo možnosti, da ob skrbi za našo blaginjo spregledamo naravo in okolje. Če pri tem kot družba obtičimo v neki spirali in ne najdemo izhoda, je situacija neprijetna in potratna. Menim, da je iskanje krivca v tem primeru nekonstruktivno. Bolje bi bilo od vpletenih zahtevati, da opredelijo konsenzualno rešitev, ki bo sprejemljiva za vse deležnike. Tako bo protipoplavna zaščita najhitreje dokončana. Pri tem ne smemo pozabiti, da poplavne nevarnosti ne prinašata le Sava in Krka. V preteklih dveh desetletjih smo bili tudi v Posavju priča silovitim hudourniškim poplavam manjših vodotokov. Kaže, da bodo tovrstni ekstremni dogodki s časom in podnebnimi spremembami pogostejši.«
 
Petan je sicer že pred več kot desetletjem v pogovoru za Posavski obzornik dejal: Pred poplavami se bomo najbolje obvarovali s primernim prostorskim načrtovanjem – vodi je potrebno pustiti njen prostor. Pa se v Sloveniji držimo tega pravila? »Nedavne poplave so ponekod razkrile kar porazno stanje na tem področju. Na naše slabše sobivanje s poplavami kažejo tudi karte poplavne nevarnosti, ki so vsem nam dostopne v Atlasu voda. Te karte razkrivajo nekaj potencialnih žarišč ob manjših vodotokih tudi v Posavju. Zato upam, da bodo letošnje poplave tisti mejnik, ki bo prinesel spremembe pri umeščanju novih objektov v prostor in odpravi nedavno storjenih napak,« pravi Petan. 

V Brežicah je še precej kritičnih točk
 
»Vodotoke vzdržuje Direkcija RS za vode in ne občina. Občina je preteklem letu opozarjala na nujnost vzdrževanja reke Krke, saj so naplavine ogrožale mostove ter poplavnost okoliških območij,« so na vprašanje o vzdrževanju vodotokov odgovorili z oddelka za prostor Občine Brežice. Kot 'kritične točke' oz. območja, ki bi jim bilo treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti poplavno varnost, navajajo naselji Velike Malence in Krška vas ob reki Krki, ki nimata ustrezne protipoplavne zaščite oz. bo zagotovljena z izgradnjo vseh ukrepov ob HE Mokrice; naselja Mihalovec, Loče in Rigonce ter Terme Čatež, ki bodo protipoplavno zaščito prav tako dobila šele z ukrepi, ki bodo izvedeni z omenjeno hidroelektrarno Mokrice; naselja Gmajna in Rigonce, za katere trenutno skupaj z DRSV izdelujejo dokumentacijo za protipoplavno zaščito pred vplivi Sotle; ter naselje Slovenska vas in industrijsko-poslovno cono Slovenska vas, kjer že več kot deset let državo opozarjajo na neustrezno stanje, saj reka Bregana poplavlja tako naselje kot poslovno cono. »Država v vseh teh letih ni uspela zagotoviti protipoplavne zaščite, zaradi česar je v industrijsko-poslovni coni onemogočen nadaljnji razvoj,« opozarjajo v Brežicah. Kot so še zapisali v odgovoru, je ob urejanju protipoplavne zaščite dolvodno od HE Brežice nujno treba zagotoviti ukrepe na obstoječih nasipih, ki bodo preprečili, da bi zaradi prodnatih tal podtalnica zalivala kletne prostore in pritličja kot npr. v Čateških toplicah.
 
Pa upoštevanje poplavne ogroženosti pri sprejemanje prostorskih aktov? »Vsi prostorski akti morajo biti usklajeni, nanje pa pridobljena pozitivna mnenja od vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora, tudi DRSV. Na območjih, kjer so po strokovnih vsebinah DRSV poplavna območja, na katerih gradnja ni dovoljena, mora DRSV najprej zagotoviti ustrezne protipoplavne ukrepe, nato lahko občina sprejme občinske podrobne prostorske akte, s katerimi določa pogoje za gradnjo,« odgovarjajo na Občini Brežice.
 
Kostanjevica je brez kratkoročnih rešitev  
 
V Kostanjevici na Krki je koncesionar VGP v zadnjih letih urejal brežine Krke predvsem gorvodno od mesta, ponekod pa tudi v strugi. »Na območju mesta žal še ni prišlo do urejanja, kljub temu da je bilo nekaj pozivov in da reka spodjeda brežine vse bližje stanovanjskih objektov. Občina v zadnjem desetletju sama ni urejala vodotokov. Se je pa pred dobrim desetletjem lotila urejanja odvodnih kanalov, ki sicer niso vodotoki, vendar odvajajo vode stran od določenih pozidanih območij,« nam je pojasnil višji svetovalec za gospodarsko infrastrukturo, urejanje prostora in varstvo okolja na Občini Kostanjevica na Krki Matej Kuhar.
 
Znano je, da je poplavno zelo ogrožen predvsem stari del mesta, ob stoletnih poplavah pa tudi Malence ter pogojno Sajevce in del Karlč. »Vsa ta območja potrebujejo ukrepe, ki bi najprej varovali človeška življenja in premoženje, vsekakor pa tudi razbremenili razvoj prostora, gospodarstva, turizma in obnovo kulturne dediščine. Predlogi DRSV iz let 2021 in 2022, ki bi zmanjšali poplavno nevarnost na območju mesta, niso bili uspešni. Kakršen koli učinkovit ukrep bi bil za našo občino izjemno drag, zato kratkoročnih ukrepov občina zaenkrat nima,« pravi Kuhar. Sicer meni, da je bila DRSV v zadnjem času zelo zahteven sogovornik glede umeščanja v prostor, obremenjen ali potencialno obremenjen s poplavami. »Kdorkoli je želel graditi na območju 'opozorilne karte poplav', je najkasneje v postopku pridobivanja dovoljenj spoznal, da obstaja nevarnost poplavljanja. Investitor na teh območjih ni mogel gradili, če ni bila izdelana katera od oblik hidrološko-hidravlične študije (HHŠ). Občinski prostorski načrt novogradenj na poplavnem območju brez HHŠ ne dopušča, kar je po našem mnenju zadosten pogoj. Je pa pomembno vprašanje poplavna varnost obstoječih (legalnih) objektov, še posebej velja za mestno jedro, saj OPN njihovega obstoja ne more in ne sme omejevati,« zaključuje sogovornik s kostanjeviške občine.
 
Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje