Z mirnim protestnim shodom izrazili nestrinjanje z odločitvijo vlade o azilnem centru na Obrežju

Pri mejnem prehodu Slovenska vas so danes zjutraj oz. dopoldne z mirnim protestnim shodom (in pohodom) opozorili na nasprotovanje odločitvi Vlade RS, da na mejnem prehodu Obrežje poleg sprejemno-registracijskega centra vzpostavi še azilni center za migrante. Udeležencev shoda, med katerimi je bilo največ krajanov Jesenic na Dolenjskem in Velike Doline, je bilo po prvih ocenah približno 500.

Zbrali so se na parkirišču pri Lesnini, kjer so najprej sledili nagovori predsednika Sveta KS Velika Dolina Fredija Žiberta, podpredsednika Sveta KS Jesenice na Dolenjskem Slavka Bizjaka, brežiškega župana Ivana Molana in podžupana Bogdana Palovšnika, udeležence pa je nagovoril tudi poslanec SDS Branko Grims, ki se je prav tako udeležil shoda. Le-tega so skupaj s krajani soorganizirali KS Jesenice na Dolenjskem, KS Velika Dolina in Iniciativna skupina proti azilnemu domu.

Žibert: Azilnemu centru se ne bomo privadili in ga tudi ne bomo sprejeli

Žibert je poudaril, da je kar nekaj razlogov, zakaj v tem prostoru umestitev azilnega doma ni primerna, predvsem pa jih skrbijo naslednji vidiki: "Prvi je varnostni, saj imamo že zdaj relativno slabe varnostne razmere s prehajanjem ilegalnih migrantov preko meje, ki se sicer omejeno gibajo, ker jih policija kmalu ustavi, popiše in prestavi na druga območja. V primeru azilnega doma se bodo ti ilegalni migranti, azilanti lahko normalno gibali med nami, preden bodo varnostno preverjeni, se pravi, ne vemo, s kom imamo opravka, in tak varnostni riziko do krajanov in občanov občine Brežice je nesprejemljiv. Drugo, kar nas je zmotilo, je enostranska odločitev vlade brez kakršnega koli dialoga z lokalno skupnostjo o umestitvi azilnega doma na območju MMP Obrežje. Nobena varnostna predstavitev ali kakršen koli dialog pred sprejemom te odločitve nista bila skomunicirana ne z lokalno skupnostjo ne z Občino Brežice. Statistike kažejo, da se po umestitvi azilnega centra na neko območje varnostne razmere na tem območju dejansko poslabšajo. Statistike so tudi prirejene, ker se ne govori o tem, da je migrant ali azilant naredil nek prekršek, ampak se vedno govori samo o mlajših ali starejših osebah, javnost torej o tem ni pravilno informirana." Žibert je nadaljeval, da je problem tudi vpliv azilnega doma na razvoj turizma občine Brežice: "V primeru umestitve azilnega doma se pričakuje vsaj 50-odstotni upad turističnih prihodkov." Po njegovih besedah je problematičen tudi humanitarni vidik, saj so s strani vladnega Urada za oskrbo in integracijo migrantov dejali, da bodo migrante nastanili v kontejnerjih in šotorih. "Poskusite si vizualizirati, kaj to pomeni, ko so zelo nizke temperature, sneg in slabo vreme pozimi ter visoke temperature poleti, vse pa je na asfaltu, kar pomeni, da bodo ti prostori nemogoči za bivanje. In kaj se bo zgodilo? Azilanti ne bodo v teh prostorih, ampak bodo po območju celotne KS in širše, tako da si ne predstavljam, kako bo policija to nadzorovala. Azilanti bodo namreč imeli možnost vstopa na vsako dvorišče, do vsake hiše ... Kdo bo to varoval? Ali boste krajanom, ki so v neposredni bližini mejnega prehoda Obrežje, namestili varovalne ograje, videonadzor in zagotovili stalno prisotnost policije? Kaj to pomeni za nas, krajane? To so spet nemogoči pogoji bivanja. Leta 1991 smo dobili mejo in smo se komaj privadili, leta 2015 smo dobili migrantski val, ki se mu še dandanes nismo privadili. In zdaj nam ponujate še azilni dom, ki pa se mu sploh ne bomo privadili in ga tudi ne bomo sprejeli!" Žibert je za izrečeno prejel veliko odobravanje navzočih, zaključil pa je z besedami politika Ivana Krambergerja pred mnogimi leti: "Dragi Slovenci, sokrajani, to, kar je bilo, tega več nikdar ne bo, če bomo dovolili, da se migrantski dom umesti na naše območje."

Bizjak je svojega predhodnika dopolnil, da se njihovi krajani počutijo "manjvredne in zapostavljene, ker se daje prednost skupinam ljudi, ki kulturno ne sodijo na naše območje. S protesti bomo nadaljevali, dokler ne dosežemo svojega namena - nočemo azilnega doma!" 

Molan: Upam, da je protestni shod resno opozorilo vladi

Župan Molan je izjavil, da ko je izvedel, da je vlada sprejela enostranski ukrep, da bo v občini Brežice poleg že obstoječega registracijskega centra (ki je zaenkrat še na PP Brežice, a se bo prestavil na MMP Obrežje, op. p.), kamor vsak dan pripeljejo tudi do sto migrantov, postavila še nastanitveni azilni center, je bil zgrožen in povedal, da to enostavno ne pride v poštev ter da je tudi nesramno in nespoštljivo do občank in občanov. "Z migranti se ukvarjamo že od leta 2015, takrat smo jih imeli v naši občini tudi po 15 tisoč na dan, kar je bila nemogoča situacija in takrat smo v naši občini pretrpeli največ. Določeni podjetniki mi pravijo, da so imeli takrat tudi po 200 tisoč evrov izgube v samo nekaj mesecih." Po Molanovih besedah je brežiški občinski svet s soglasno potrditvijo sklepov jasno povedal, da se ne strinja z namero vlade o postavitvi azilnega centra, prav tako je proti temu tudi Svet regije Posavje ter obe obmejni KS Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina. "Vesel sem, da ste danes v takšnem številu tu tudi krajani in poveste enako - da azilni center v vaš kraj in našo občino ne spada. Zato moramo vztrajati, da ga v naši občini ne bo. Upam, da nas poslušajo in bodo to tudi spoštovali." Župan je še dodal, da upa, da "je današnji protestni shod resno opozorilo vladi, da razmisli, kaj dela in nas neha 'posiljevati'". Po njegovem je ključen problem v tem, da če bo v Slovenijo prihajalo tolikšno število migrantov, naša država tega ne bo mogla zdržati, "zato apeliram na vlado, da če ima kaj poguma, naj doseže, da v Evropi spremenijo azilni zakon, kajti v nasprotnem primeru bo lahko, če se ponovi leto 2015, tukaj več drugih kot pa nas in tega ne bomo zdržali. Zato vlado pozivam, da se končno postavi za nas, Slovence." Kot je še omenil, je ravno včeraj prejel sklep, ki dokazuje, da je že decembra lani Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov vedel, da prostori na MMP Obrežje niso primerni za namestitev, prav tako je od njih zahteval študije, po kakšnem kriteriju so se odločili za to lokacijo. "Pozvati moramo tudi naše predstavnike, ki nas zastopajo v Ljubljani. V tem trenutku imamo Posavci štiri poslance ter po enega ministra in državnega sekretarja, zato jih je treba pozvati, da poskušajo na vladi to njeno namero preklicati," je še poudaril in dodal, da je Občina Brežice na strani krajanov, svojih občanov in da ne pristajajo na nobene pogoje. 

Nekaj besed je zbranim namenil tudi Palovšnik, ki je izrazil zadovoljstvo, da so jih prišli podpret tudi drugi brežiški občani pa tudi iz nekaterih drugih delov Slovenije - med njimi so bili tudi člani Inštituta 1. oktober, ki podpira upokojence - in celo Hrvaške. Dodal je, da se ne more strinjati z enim od pogojev, zakaj je bil mejni prehod Obrežje izbran za lokacijo azilnega centra, in sicer da je to območje nenaseljeno. "To nikakor ne drži, še kako je naseljeno, prva hiša je samo 50 metrov od mejnega prehoda, zato želimo, da se to spoštuje." Dejal je še, da z azilnim domom v teh krajih ne bodo točno vedeli, kdo je migrant in kdo azilant. "In to je naš glavni argument, zakaj azilni dom na Obrežju in v občini Brežice ne sme biti." Pozval je k mirnemu in strpnemu shodu ter upoštevanju navodil policistov. 

Hodili po prehodih za pešce in s tem ustavljali promet

Vsi govorci so bili nagrajeni z gromkim aplavzom in odobravanjem. Nato se je množica, ki je imela s sabo številne transparente pa tudi kar nekaj slovenskih zastav, s parkirišča napotila ob cesto, ki od Obrežja vodi proti mejnemu prehodu Slovenska vas ter s protestnim pohodom po pločnikih in prečkanjem prehodov za pešce za približno eno uro onemogočala oz. ovirala promet, tako da so nastale tudi krajše kolone vozil. Pri tem so jih spremljali policisti. 

Naslednjo soboto nov protest

Ob koncu je Žibert ob zahvali vsem udeležencem, med katerimi so bili tudi predstavniki brežiškega občinskega sveta, tudi že naznanil, da bo naslednjo soboto, 23. marca, ponovno protestni shod, pri čemer bo izhodiščna točka enaka, pot pa bo potekala po pločniku proti Jesenicam na Dolenjskem, do mosta na Obrežju, kjer je gasilski dom.

"Svoje proteste bomo še stopnjevali"

Eden od domačinov in udeležencev protesta Nejc Bošnjak nam je po koncu povedal, da je zelo zadovoljen z udeležbo na prvem takšnem shodu, ki je potekal mirno, zahvalil se je tudi policiji za odlično opravljeno delo. "Želim si, da bi bilo vedno več ljudi na naših protestih, kajti tega res ne smemo dovoliti in popustiti. Ta lokacija ni primerna niti za migrante oz. azilante, kaj šele za nas, krajane, ker nas je premalo," je poudaril in dodal, da bodo svoje proteste stopnjevali, seveda na miroljuben način. "Za konec pa nam preostane samo še državljanska nepokorščina in verjetno si tega nihče ne želi," je še povedal in dodal, da bi bilo korektno od vlade, da na enega prihodnjih protestov pride tudi kak njen predstavnik. "Če že ne pride predsednik vlade dr. Robert Golob, pa bi skoraj pričakoval, da pride naša poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič, ki kot domačinka verjetno zelo dobro ve, da to okolje ni primerno za azilni center."

R. R.