Z uradno uvedbo v delo bodo začeli reševati poplavno varnost naselij ob Sotli

Na Občini Brežice so v torek dopoldne s podpisom dokumentov začeli uradno uvedbo v delo za projekt »Izvedba celovitih protipoplavnih ukrepov na povodju Sotle«, s katerim bodo reševali poplavno varnost dela Rigonc, Gmajne in Dobove.

Podpis je potekal med izvajalcem del Vodnogospodarskim podjetjem (VGP) d.d. iz Novega mesta, tudi v imenu partnerja družbe CGP d.d., nadzornikom del Infra d.o.o. in investitorjem Direkcijo RS za vode (DRSV). Pri tem so sodelovali direktor družbe VGP Novo mesto d.d. Marko Plesec, direktor Infre mag. Janez Pustatičnik in v. d. direktorice DRSV Urška Hočevar.

Župan Molan: S tem projektom ne rešujemo celotne poplavne varnosti občine

Po besedah župana Ivana Molana je ta projekt še en dokaz, da lahko občina in državne inštitucije stopijo skupaj ter izpeljejo projekt, ki je dolgoročno pomemben za občane. Omenil je, da so 21. 3. 2022 podpisali dogovor, da bodo skupaj skušali pridobiti zemljišča, gradbeno dovoljenje, od začetka tudi sofinancirati sredstva, in ko bodo to pridobili, bo DRSV pristopila k investiciji. Sredstva so bila še iz Načrta za okrevanje in odpornost. Župan je navedel, da je bilo treba pridobiti kar 61 pogodb od lastnikov, kar ni tako enostavno, v proračunih pa zagotoviti sredstva v višini skoraj 250 tisoč evrov, ki so jih od države potem tudi dobili povrnjena. »Pri tem projektu gre za reševanje poplavne varnosti ob reki Sotli, in sicer predvsem za naselja od Rakovca, Velikega Obreža do Rigonc, pri čemer je treba poudariti, da pri Rigoncah ne gre za kompletno zaščito vasi, saj so Rigonce, Loče in Mihalovec ter delno tudi Terme Čatež vezani na projekt HE Mokrice in reko Savo,« je pojasnil Molan ter se v prvi vrsti zahvalil krajanom, ki so bili pripravljeni na sodelovanje in odstopili svoja zemljišča, občinski upravi ter krajevnim skupnostim Dobova in Kapele. Njegova zahvala je šla tudi poslanki mag. Nataši Avšič Bogovič, ki je pomagala »odpirati vrata« tudi na ministrstvu, tako da je projekt lahko tik pred začetkom uvedbe v delo. »Prepričan sem, da bodo, kljub temu da je investicija zahtevna za gradnjo, stvari na koncu šle hitreje kot sama priprava dokumentacije in ostalo, kar je bilo s tem povezano,« je dodal in še povedal, da so s tem korak bližje poplavni varnosti, a še enkrat poudaril, da s tem projektom ne rešujejo celotnega problema poplavne varnosti občine, ampak le manjši del. »Je pa tudi reka Sotla obmejna in je pomembno, da je tudi to narejeno,« je še dodal župan.

Pred poplavami bodo zavarovali 170 objektov

Investitor projekta je DRSV, v imenu katere je Hočevar izjavila, da je ta uvedba v delo projekta plod skupnega dela tako občine kot direkcije, saj vsi sledijo istim ciljem, tj. da zavarujejo ljudi pred poplavami oz. jim zagotovijo večjo poplavno varnost. Kot je omenila, bodo s tem projektom zavarovali 170 objektov, ocenjena vrednost projekta je 2,3 milijona evrov. Izvajalec investicije je VGP in CGP Novo mesto. Na območju Rigonc se bo gradil obrežni zid v dolžini 156 metrov in nasipi v skupni dolžini 450 metrov, na območju Rakovca pa se bo obstoječe nasipe v skupni dolžini 2,9 kilometra saniralo in nadgradilo, ker so poddimenzionirani, je navedla in še dodala, da so projektanti sledili naravovarstvenim ureditvam ter upoštevali tudi podnebne spremembe, tako da bo po njenih besedah ta projekt lahko primer dobre prakse tudi za nadaljnje podobne projekte.

Vetrih: 100-odstotna zaščita Rigonc je odvisna od projekta HE Mokrice

Vodja tehničnega sektorja pri Infri Anton Vetrih je podrobneje predstavil projekt in ob tem pojasnil, da je rok izvedbe investicije 31. 12. 2025, se pravi do konca tega leta. Skupna dolžina vseh protipoplavnih ureditev ob reki Sotli je približno 3,5 kilometra. Protipoplavna zaščita naselja Rigonce se bo uredila samo s strani Sotle, da bodo Rigonce 100-odstotno zaščitene, pa manjka še visokovodni nasip, ki je predviden v sklopu projekta HE Mokrice, ki trenutno še nima veljavnega gradbenega dovoljenja. »Želeli bi si, da bi se za HE Mokrice čim prej pridobilo gradbeno dovoljenje, da se lahko izvede celovita rešitev poplavne varnosti tega naselja,« je dodal. Omenil je še, da bo v sklopu projekta tudi nekaj prekinitev del zaradi upoštevanja časa gnezdenja določenih vrst ptic in drstenja rib ter ostalih živalskih vrst. »V pripravi je podrobnejši terminski plan izvedbe del, ki upošteva vse zahteve varstva narave,« je dejal.

Poslanka Avšič Bogovič: Tretja presoja glede prevlade javnega interesa energetike nad varstvom narave bi lahko bila narejena do polovice leta

Na novinarski konferenci je sodelovala tudi poslanka Državnega zbora mag. Nataša Avšič Bogovič, ki se zavzema za čimprejšnjo izgradnjo HE Mokrice. Glede aktivnosti v zvezi z gradnjo HE Mokrice na državni ravni je dejala, da trenutno poteka tretja presoja glede prevlade javnega interesa energetike nad varstvom narave, pri čemer si obeta, da bi bila lahko presoja narejena nekje do polovice tega leta, »seveda pa predvidevamo, da bo temu spet sledila pritožba na upravno sodišče, ki bo v svojem postopku odločilo v skladu s svojimi pristojnostmi«. Avšič Bogovič iskreno upa, da bodo v tretje le uspešni, »kajti vsi se zavedamo, kako pomembno je ne samo področje proizvodnje zelene energije, ampak predvsem tudi protipoplavna zaščita tako za prebivalstvo kot tudi objekte dolvodno ob reki Savi«. Kot je še povedala, bi tudi v primeru ločene izgradnje protipoplavne zaščite brez HE Mokrice morali poglobiti Savo in Krko. »Ker je to na območju Nature 2000, bi izvajanje takšnega deljenega projekta zahtevalo enak postopek presoje o prevladi interesa enega nad drugim,« je dodala in še omenila, da se že nekaj časa pogovarjajo tudi o poplavni zaščiti ob reki Bregani (npr. tudi za naselje Slovenska vas), pri čemer gre v tem primeru za območje dveh držav ter so pravni predpisi in komunikacija med deležniki še bistveno težji.

R. R.

#povezujemoposavje