Časopis za pokrajino Posavje
30.11.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Zajtrk z mlekom? Zakaj pa ne!

Objavljeno: Petek, 18.11.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
OS Krmelj, zajtrk  (47)

Tradicionalen slovenski zajtrk s črnim kosom kruha, maslom, medom, mlekom in jabolkom

Na današnji 18. november obeležujemo dan slovenske hrane in osrednji dogodek je bil tradicionalen slovenski zajtrk, letos pod sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!«

Učenkam in učencem ter učiteljskemu zboru OŠ Krmelj sta se v stari šolski zgradbi, v kateri poteka pouk za predmetno stopnjo, v današnjem deževnem petkovem jutru na tradicionalnem slovenskem zajtrku pridružila predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in sevniški župan Srečko Ocvirk s sodelavkami. Učenke in učenci so skupaj z mentoricami in mentorji ter gostujočim mladim čebelarjem Luko Pircem iz Zgornjih Mladetič pri Gabrijelah, ki nadaljuje 70-letno čebelarsko tradicijo svojih staršev, pripravili uvodni kulturni program kar na hodniku šole, česar so že vajeni, saj v stavbi večjega namenskega prostora za prireditve nimajo. Tisti, ki niso nastopili, so se posedli po stopnišču in sledili programu ter nagovoru gostov.

HRANA IZ LOKALNEGA OKOLJA JE ZDRAVA IN OKUSNA

OS Krmelj, zajtrk  (56)

Učenkam in učencem ter učiteljem sta se pri današnjem zajtrku na OŠ Krmelj pridružila tudi župan Srečko Ocvirk in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

»Posebne dneve praznujemo z namenom in dan slovenske hrane ima svoj namen in če se je projekt Slovenski zajtrk začel z medom, medenim zajtrkom, se danes pogovarjamo o celoviti ponudbi hrane iz lokalnega okolja. Kratke prehranske verige imajo nižji ogljični odtis (ogljični odtis je izraz za skupek ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov, ki jih v okolje neposredno ali posredno spusti določen objekt, naprava, izdelek, proces ali telo, op. p.) in manj negativnih vplivov na okolje. Lokalno pridelana hrana zagotavlja tudi prehransko varnost, zato smo se v naši občini potrudili ter povezali vse, kar imamo v tem okolju, da pridelovalce spodbudimo k pripravi pridelkov in izdelkov za lokalni trg, kajti hrana je najbolj primarna potreba človeka in potrebujemo jo za delo,« je nagovoril zbrane Srečko Ocvirk ter zaželel veliko nadaljnjih uspehov pri gradnji zdravega, varnega in prijetnega okolja. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora lokalnim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. »Občina Sevnica je bila pobudnik lokalne oskrbe s hrano v javnih zavodih in temu sledijo ostale slovenske občine,« je spomnil Roman Žveglič ter spodbudil otroke, da še naprej pomagajo staršem na kmetiji pri pridelovanju kakovostne hrane.

LOKALNI PONUDNIKI VKLJUČENI V JAVNO NAROČANJE ŽIVIL

OS Krmelj, zajtrk  (53)

Zajtrk je vsem teknil.

Občina Sevnica že desetletje nudi strokovno pomoč in izvaja naročila za dobavo živil vsem sevniškim šolam in vrtcem. Z letošnjim letom je začela veljati novela Zakona o javnem naročanju, ki izzvzema javna naročila za dobavo živil, če njihova skupna vrednost ne presega 215 tisoč evrov. »To izjemo lahko koristi večina sevniških osnovnih šol in vrtcev. Letos so že bila izvedena naročila za OŠ Krmelj, Šentjanž, Tržišče in Boštanj in v omenjenih šolah so dosegli za več kot 30 odstotkov lokalne dobave živil. V prihodnjih letih bi želeli ta odstotek še povišati,« je pojasnila višja svetovalka za javna naročila na Občini Sevnica Mateja Cvetkovič, »za vse ostale javne zavode, ki naročajo živila v vrednosti nad 215 tisoč evrov, pa pa vedno velja, da je mogoče izločiti 20 odstotkov živil in jih oddati lokalno. To pomeni, da lahko šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše do 20 odstotkov vrednosti živil kupujejo mimo razpisa in živila, kot so mleko, meso, sadje, zelenjava itd., naročajo neposredno pri lokalnem ponudniku. Tisti javni zavodi, ki ne presegajo 215 tisoč evrov, lahko kupijo za več kot 20 odstotkov živil pri lokalnih ponudnikih, saj so izzvzeti iz sistema javnega naročanja.« S tem naj bi se zagotavljale kratke verige in to predvsem na področju živil lokalne oskrbe. Glede na celotno količino živil mora biti skladno z zakonodajo vsaj 12 odstotkov živil ekološkega izvora in vsaj 20 odstotkov živil iz shem kakovosti. Ta standard izpolnjujejo vsi vzgojno-izobraževalni zavodi v občini Sevnica in kot dodatna potrditev za odlično prakso izvedb javnih naročil in nakupov živil lokalnega izvora je poročilo nadzora s strani Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kjer je navedeno »da so javni zavodi v občini Sevnica prav s pomočjo občinske uprave visoko nad povprečjem, saj to počnejo že 10 let in trenutno izpolnjujejo predpisane zahteve«.

VSAK DAN ZAJTRKUJE SLABA POLOVICA OTROK

OS Krmelj, zajtrk  (17)

Mladi čebelar Luka Pirc je predstavil čebelarjenje.

OŠ Krmelj letos sodelujejo s 23 lokalnimi pridelovalci hrane in ponudba njihovih živil je zelo raznolika. »Naročamo ekološko meso, sadje in zelenjavo, mesne izdelke, kruh in pekovske izdelke, ekološke testenine, bio jajca, med, moko, izdelke iz žit, posavsko ribo, kislo zelje, ovčji sir, jogurte, domače mleko in mlečne izdelke,« je nanizala različne vrste hrane, ki jo šola naroča pri lokalnih ponudnikih, vodja prehrane na šoli Barbara Bec Bekrić ter nato nanizala nekaj vzrokov za naročanje hrane iz lokalnega okolja. »Na šolski krožnik pride kakovostna hrana v kratkem času iz domačega okolja, zato ohranja večino hranilnih snovi, ima manj aditivov (kemični prehranski dodatek živilu, ki se uporablja z namenom konzerviranja, zgoščevanja ali razredčevanja, obarvanja …), ima bogat okus,« je nanizala še nekaj dejstev, ki jim je dodala še krajše transportne poti, manj uporabljene embalaže, večja urejenost slovenskega podeželja, nova delovna mesta itd.

Na šoli so tudi opravili anketo, koliko učenk in učencev zajtrkuje. Rezultate je predstavil prof. matematike Boštjan Repovž: »Slaba polovica zajtrkuje vsak dan, a zaskrbljujoče je dejstvo, da 40 odstotkov učenk in učencev nikoli ne zajtrkuje. To ni najboljša popotnica za začetek dneva. Najbolj pogost mlečni izdelek, ki ga otroci uživajo, je sir, maslo in sadni jogurt, z njihovega jedilnika pa odhaja kislo mleko. 70 odstotkov mleko kupuje v trgovini, ostali pri domačih ponudnikih. 34 odstotkov jih pije mleko vsak dan.«

Tradicionalen slovenski zajtrk je bil v celoti sestavljen iz živil lokalnih pridelovalcev, vseboval pa je črn kos kruha, domače maslo, med, mleko in sočno jabolko. Zajtrk je bil zelo okusen in je teknil. Hvala, OŠ Krmelj, za pogostitev.

S. R.

#povezujemoposavje

 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte