Zdravje v Posavju: ​Kronične bolezni, zlomi kolka, alkohol v prometu ...

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin. Tudi v letošnji objavi so pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami, v primerjavi s prejšnjo objavo pa opažajo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Kot zdravstveno najbolj problematična se kaže bistriška občina, najbolj stabilna pa sevniška.

Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke za leto 2024, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2022. Pregled podatkov kaže, da se prebivalstvo Slovenije še naprej stara, je nekoliko manj delovno aktivno in bolje izobraženo. Med pozitivnimi trendi izstopa stalno upadanje stopnje bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, in večja uporaba pomoči na domu. Zaznavajo tudi manj ugodne trende, kot sta povečana telesna masa odraslih in več bolniških odsotnosti. Beležijo nižjo udeležbo v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka in manj primerov klopnega meningoencefalitisa. Večina kazalnikov ostaja stabilna in brez večjih odstopanj od dosedanjih trendov.

Kazalniki, ki kažejo na izboljšanje zdravja

Že enajsto leto zapored beležijo trend zmanjševanja stopnje poškodovanih v transportnih nezgodah, ki se je v letu 2024 izboljšala za dobrih 6 %. Za 1,7 % se je zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji in za 1,8 % delež bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu.

Opazen je napredek pri hospitalizacijah zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki so se zmanjšale za 5 % v primerjavi s prejšnjo objavo. Beležijo tudi manj hospitalizacij zaradi možganske kapi (za 2,4 %) in srčnega infarkta (za 2,8 %). Zlomov kolka pri starejših osebah je za skoraj 0,6 % manj. Zmanjšalo se je tudi število okužb s klopnim meningoencefalitisom (za 1,5 %).

V letu 2024 se je po presežni umrljivosti zaradi covida-19 nadaljeval trend zmanjševanja umrljivosti prebivalcev glede na občino stalnega prebivališča, in sicer za dodaten 1 %. To se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, predvsem zaradi manjše umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja ter raka. Ponovno beležijo zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z letom 2016 se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala za dobre 4 odstotne točke. Hkrati se je za 0,8 % zmanjšalo število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj.

Področja, kjer ostajajo izzivi

Po kratkotrajnem upadu se je ponovno okrepil trend naraščanja bolniške odsotnosti. V letu 2024 se je povprečno število dni nezmožnosti za delo povečalo za skoraj 8 %, z 19 na 20,5 dneva. V primerjavi z letom 2016 se je ta kazalnik zvišal s 13 na približno 20 dni. Nad slovenskim povprečjem je bilo 128 občin, stanje se je izboljšalo v 52 občinah.

Nekateri kazalniki so se spremenili na slabše. Povečalo se je število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni za 1,8 %. Število prejemnikov zdravil za povišan krvni tlak se je povečalo za 0,2 %, število prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi pa za 0,6 %. Stopnja novih primerov raka se je v letu 2024 povečala za 1 %, predvsem zaradi raka pljuč.

Posavje: več kroničnih bolezni, alkohola v prometu …

In kakšno je stanje v posavskih občinah? Na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ob pomoči umetne inteligence ugotavljamo, da našo regijo zaznamujejo slabši kazalniki na področju kroničnih bolezni, saj je v vseh občinah višji delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni (pri slednji je izjema občina Bistrica ob Sotli), kar kaže na višje breme kroničnih bolezni kot v celotni Sloveniji. Več je tudi zdravstvenih težav, povezanih s staranjem, saj je stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka povsod nad državnim povprečjem, izrazito zlasti v občini Kostanjevica na Krki, nadpovprečen je tudi delež uporabnikov pomoči na domu, kar sicer kaže na dobro urejenost tega področja.

• V posavskih občinah je več kroničnih bolezni kot na ravni Slovenije.
• Alkohol v prometu je sistemski problem regije.
• Preventivni programi so slabše izkoriščeni kot v Sloveniji.
• Pozitiven dejavnik je nadpovprečen telesni fitnes otrok.

Ena najbolj negativnih značilnosti naše regije je področje prometne varnosti v povezavi z alkoholom, saj je v vseh občinah (razen Bistrice ob Sotli) delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji višji od slovenskega povprečja. Slabši od državnega povprečja smo tudi na področju preventive, saj je odzivnost v programa Svit (presejanje za raka debelega črevesa) in Zora (presejanje za raka materničnega vratu) večinoma nižja, izjemi sta le sevniška občina pri programu Svit in radeška občina pri programu Zora. Pa da ne bomo samo o negativnostih: skupna pozitivna točka posavskih občin je, da je telesni fitnes otrok večinoma nad slovenskim povprečjem (razen v občinah Radeče in Bistrica ob Sotli), kar je dobra osnova za zdravje v prihodnosti.

Visoka stopnja kapi v Brežicah

Poglejmo še, kje posamezne občine najbolj izstopajo. Najbolj negativna odstopanja beležijo v bistriški občini, kjer imajo ekstremno visoko samomorilnost (73 na 100 tisoč prebivalcev, medtem ko je državno povprečje 18, pri čemer je treba upoštevati, da glede na majhnost občine že nekaj primerov zelo 'pokvari' ta kazalnik), najdaljšo povprečno bolniško odsotnost (26,3 dneva na leto, povprečje je 20,5 dneva) in slabšo odzivnost v presejalne programe (zlasti v Svit). Občino Brežice zaznamuje zelo visoka stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi (3,8 na 1000 prebivalcev, kar je enkrat več od slovenskega povprečja), občino Kostanjevica na Krki pa visoka stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka (9,7 na 1000 prebivalcev, v državi 6,0), visok je tudi delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. V občini Radeče beležijo dokaj veliko povprečno bolniško odsotnost (23,3 dneva na leto) in slabši telesni fitnes otrok, v mestni občini Krško pa so rahlo slabši od slovenskega povprečja številni kazalniki, pri čemer lahko izpostavimo prekomerno prehranjenost otrok (stopnja 30,9, državno povprečje 24,2). 'Tipičen primer' občine brez ekstremov pa je sevniška občina, kjer se kaže najbolj ugodna zdravstvena slika z nižjo povprečno dolžino bolniške odsotnosti (18,5 dni na leto), nižjo samomorilnostjo in dobro odzivnostjo v presejalne programe.

Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje