»Zgodovino moramo spoštovati in je ne smemo lastniniti«

Pred današnjim državnim praznikom dneva suverenosti, ko se spominjamo odhoda še zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja leta 1991, je v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice v četrtek potekala posavska proslava, ki jo tradicionalno organizira Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brežice v sodelovanju z Občino Brežice in Posavskim muzejem Brežice.

Udovič: Naj nas dan suverenosti spomni, da imamo svojo državo, jezik, zastavo in prihodnost

Pozdravni nagovor je pripadel predsedniku OZVVS Brežice Darku Udoviču, ki je poudaril, da je letos praznovanje dneva suverenosti še posebej slovesno, saj obeležujemo 35 let slovenske samostojnosti in neodvisnosti. »35 let je minilo od časa, ko smo Slovenci z veliko odločnostjo, pogumom in enotnostjo uresničili sanje številnih generacij – živeti v lastni državi, svobodni in neodvisni. Ta pot ni bila lahka. Zahtevala je pogum, odgovornost in pripravljenost, da za skupni cilj stopimo skupaj. Posebno mesto v teh zgodovinskih dogodkih pripada veterankam in veteranom vojne za Slovenijo ter vsem, ki so v prelomnih trenutkih leta 1991 prevzeli odgovornost za obrambo naše domovine,« je povedal in dodal, da ko govorimo o naši samostojnosti in suverenosti, ne smemo pozabiti na tiste, ki so za našo svobodo dali največ – svoje življenje. In v Brežicah ima ta spomin posebno težo, saj je v Rigoncah 27. junija 1991 padel soborec Jernej Molan, pripadnik Teritorialne obrambe (TO) in prva smrtna žrtev med pripadniki TO v vojni za Slovenijo. »Zato nas njegova žrtev opominja, da nam samostojna Slovenija ni bila podarjena,« je dodal Udovič, ki je še izpostavil, da se veterani dobro zavedajo, da svoboda in suverenost nista samoumevni, saj za njima stojijo odločitve, dejanja in osebna odgovornost ljudi, ki so bili pripravljeni stopiti v bran svoji domovini. »Naša dolžnost je, da te dogodke ohranjamo v spominu, jih prenašamo na mlajše generacije in skrbimo, da vrednote, zaradi katerih je nastala samostojna Slovenija, ne bodo pozabljene,« je še dejal in zaključil, naj 35. obletnica osamosvojitve ne bo zgolj spomin na preteklost, ampak tudi priložnost za razmislek o naši prihodnosti, rekoč: »Slovenijo smo si izborili skupaj in tudi danes jo lahko gradimo samo v sodelovanju in medsebojnem spoštovanju. Naj nas dan suverenosti spomni, da imamo svojo državo, svoj jezik, svojo zastavo in svojo prihodnost.«

Lipič: Obelisk zmage 1991 je najmogočnejši pomnik osamosvojitvi tudi v Sloveniji

Slavnostni govornik predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Ladislav Lipič je v slavnostnem nagovoru na začetku omenil spomenike in spominska obeležja, ki so tihe priče preteklosti. »In občino Brežice gotovo lahko uvrstimo med tiste občine, ki tudi obdobje osamosvajanja Slovenije ohranja s postavljanjem spomenikov in spominskih obeležij kot tihimi pričami preteklosti. Obelisk zmage 1991 je gotovo, ne samo v Brežicah, ampak tudi v Sloveniji, najmogočnejši pomnik osamosvojitvi. Izjemen po svojem simbolnem izročilu ne govori samo o zmagi in suverenosti države v občini Brežice, ampak celotne Slovenije. Pred dnevi ste ponovno odkrili obnovljeni in prestavljeni spomenik na Prilipah in lahko bi našteval številna druga postavljena spominska obeležja. Vsi ti nas ne spominjajo le na žrtve in tragične dogodke, ampak tudi na zmage in predvsem na dosežen skupni cilj – imeti lastno državo in biti samostojen ter suveren v mednarodni skupnosti. Danes je priložnost, da se v imenu celotne Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki združuje 25.000 članov, zahvalim županu in celotni občini, kakor tudi predsedniku in članom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice ter vsem, ki so pri realizaciji teh nalog sodelovali,« je izpostavil.

Brez kulturne zavesti bi bila pot do samostojnosti bistveno težja

Kot je še navedel, je kultura eden od temeljev, na katerih država sploh lahko stoji. »Seveda kultura sama ne more ustvariti države. Potrebne so tudi politična volja, pravna ureditev, gospodarska moč, institucije in odgovornost ljudi. Toda brez kulturne zavesti bi bila pot do samostojnosti bistveno težja, narod pa bi imel manj trdnih temeljev za skupno prihodnost. Vse to govorim zato, da bi predvsem mlade spomnili na prispevek kulturnikov in drugih slovenskih intelektualcev v celotnem procesu osamosvajanja Slovenije,« je poudaril Lipič. Oborožen odpor v vojni za Slovenijo je bil po njegovih besedah dokaz, da svoboda in suverenost nista zgolj pravna pojma, zapisana v ustavi in deklaracijah, ampak sta tudi odgovornost, ki jo je treba braniti tudi z orožjem. »In v Sloveniji smo pripadniki TO in milice to tudi storili. Vsak na svojem mestu, s svojimi nalogami, odgovornostmi in tveganji smo sodelovali pri oboroženi obrambi odločitve svojega naroda. Vse do 25. oktobra 1991, ko so slovensko ozemlje in akvatorij zapustili zadnji vojaki JLA,« je dejal.

Do zgodovine moramo biti hkrati ponosni in ponižni

Slavnostni govornik je še povedal, da se kot predsednik ZVVS ob tem zaveda, »da našega prispevka k samostojni Sloveniji ne merimo samo po dogodkih izpred 35 let. Merimo ga tudi po tem, kaj smo iz te izkušnje pripravljeni prenesti v prihodnost. Naša naloga je, da ohranjamo resničen spomin na dogodke, ga predajamo mlajšim generacijam in pomagamo razumeti, kaj pomeni odgovornost do domovine. Pa ne zato, da bi živeli v preteklosti, temveč zato, da bi prihodnost gradili z več znanja, zrelosti in spoštovanja do lastne zgodovine.« In prav zato, kot je poudaril, moramo biti do zgodovine hkrati ponosni in ponižni. »Ponosni na pogum tistih, ki so se v odločilnih trenutkih postavili za svojo skupnost in svojo domovino. Ponižni pa zato, ker vemo, da je vsaka vojna najprej človeška tragedija. Za vsako zapisano besedo in številko na spomenikih, o katerih sem govoril, so obrazi, družine, matere in očetje, ljudje, ki so odšli in se niso vrnili. Zato zgodovine ne smemo spremeniti v mit, orožje ali politični plakat. Zgodovino moramo spoštovati. In predvsem – zgodovine ne smemo lastniniti! In narod, ki svojo zgodovino uporablja predvsem zato, da deli žive, tvega, da bo nekoč izgubil tudi tisto, kar so mu prejšnje generacije pomagale ohraniti – občutek skupnosti,« je navedel Lipič.
 
Svoj nagovor je zaključil z besedami: »Naj nas dan suverenosti utrjuje v prepričanju, da se Slovenci zavedamo svoje zgodovine, identitete in odgovornosti. Praznik dneva suverenosti praznujmo dostojno in spoštljivo in spomnimo se vseh, ki so padli v boju za našo samostojnost, ter vseh, ki so branili svojo domovino v vseh obdobjih uporništva slovenskega naroda! Naj živi Slovenija!«

Molan: Vprašati se moramo, kaj nam suverena država pomeni danes

Brežiški župan Ivan Molan je v svojem nagovoru med drugim povedal, da tudi sam pripada generaciji, ki ima na dogodke v prelomnem letu 1991 osebne spomine. »Spominjam se negotovosti, pričakovanja in pripravljenosti na trenutek, ko bo Slovenija zares svobodna in suverena. Dan suverenosti nas spominja na pomemben mejnik te poti – odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja oktobra 1991,« je dejal in dodal, da se je pot do samostojnosti začela že prej, pri čemer je omenil policiste oz. miličnike, ki so leta 1989 preprečevali prevoze na t. i. mitinge resnice, ter pripadnike TO, policije in številne druge posameznike, ki so med osamosvojitveno vojno stopili v bran domovini ter pravici slovenskega naroda, da sam odloča o svoji prihodnosti. »Ob tej obletnici se moramo vprašati, kaj nam suverena država pomeni danes. Omogoča nam, da sami odločamo o svojem razvoju in prihodnosti, vendar suverenost ni samoumevna. Ohranimo jo lahko le s spoštovanjem demokratičnih vrednot, odgovornostjo do skupnosti in pripravljenostjo sodelovati tudi takrat, ko imamo različna mnenja. Leta 1991 nas je povezovala skupna želja po samostojnosti, miru, varnosti in boljši prihodnosti naših otrok. Danes, ko se znova soočamo z vojnami in spremenjenimi varnostnimi razmerami, še toliko bolj razumemo, kako dragocene so te vrednote,« je še poudaril župan ter omenil tudi prvo vojaško žrtev v času osamosvojitvene vojne, občana in borca Jerneja Molana. »Njegova žrtev nas opominja, da svoboda ni bila podarjena, temveč je bila dosežena s pogumom in pripravljenostjo posameznikov, da so v odločilnih trenutkih stopili v bran domovini,« je dodal. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem veteranom, še posebej članom OZVVS Brežice, in vsem veteranskim organizacijam za njihovo predano delo.
 
Med udeleženci proslave so bili tudi podpredsednica DZ in poslanka mag. Nataša Avšič Bogovič, nekateri podžupani in občinski svetniki posavskih občin, poveljnik 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe brigadir Janez Gaube, predstavniki sorodnih veteranskih druženj iz Krškega, Sevnice, Policijskega veteranskega društva Sever Posavje, častniki, borci ter veteranke in veterani.

Za scenarij in povezovanje je poskrbela mag. Mateja Jankovič Čurič, v programu, ki je bil prepleten s slovensko pesmijo in besedo, pa so nastopili učenca OŠ Artiče Ina Furar in Alan Škofljanc, harmonikar Niko Ogorevc in citrarka Sara Vogrinc (pod mentorstvom Monike Rožej) iz Glasbene šole Brežice ter ljudski pevci Kapelski pubje. Povezovalka je večer zaključila: »Najlepše sporočilo nocojšnjega večera je, da suverenost ni le tisto, kar smo si izborili, temveč tudi tisto, kar znamo ohraniti. Če bomo spoštovali svojo zgodovino, negovali svoj jezik, ohranjali ljudsko izročilo in znali prisluhniti drug drugemu, bomo dobro skrbeli za dediščino, ki nam je bila zaupana.«

Še pred proslavo so, kot je že navada, pri Obelisku zmage 1991 slovesno dvignili slovensko zastavo in izvedli krajši program z nagovorom, ki ga je imel tokrat predsednik Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Posavje Anton Supančič.

R. R., foto: R. R. in Andrej Matjašič

#povezujemoposavje