Življenje in usodo brežiškega zdravnika Stanka Černelča približali tudi gimnazijcem

V ponedeljek, 14. septembra 2026, so v Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice s spominsko slovesnostjo obeležili 84. obletnico smrti prvega javnega zdravnika v občini Brežice dr. Stanka Černelča, obenem pa tudi obletnico ustanovitve Krajevne organizacije ZBV NOB Brežice.

Škof: Černelčevo ime ostaja zapisano v zgodovini našega kraja in spominu generacij

Predsednik ZBV NOB Brežice Tadej Škof je v uvodnem nagovoru zbranim, med katerimi so bili tudi dijaki 3. c-letnika Gimnazije Brežice, med drugim poudaril, da je ta dan »dan spomina, spoštovanja in hvaležnosti«. O dr. Černelču je povedal: »Zbrali smo se, da se poklonimo človeku, ki je s svojim življenjem, delom, pogumom in predanostjo pustil pomemben pečat v našem prostoru in v spominu ljudi. Njegovo ime ostaja zapisano v zgodovini našega kraja, predvsem pa v spominu generacij, ki razumejo pomen poguma, odgovornosti in zvestobe vrednotam.« Po Škofovih besedah spomin na pretekle dogodke ni namenjen zgolj temu, da ohranjamo zgodovinska dejstva, ampak tudi temu, da ne pozabimo ljudi, njihovih dejanj ter njihovega prispevka k svobodi, miru in dostojanstvu človeka. »Prav zato imajo takšna srečanja poseben pomen. So most med preteklostjo in sedanjostjo ter opomin prihodnjim rodovom, da svoboda, mir in človekovo dostojanstvo niso samoumevne vrednote,« je izpostavil ter še dodal, da naj bo ta slovesnost »izraz našega globokega spoštovanja tako do dr. Stanka Černelča kot do organizacije združenja borcev za vrednote NOB Brežice, ki so v težkih časih pogumno vztrajali, in do vseh, ki danes skrbimo, da spomin nanje ne ugasne«.
 
Černelč med pionirji organiziranega zdravstvenega varstva v tem prostoru

Kot slavnostno govornico so na dogodek povabili profesorico zgodovine na brežiški gimnaziji Natašo Šekoranja Špiler, ki je med drugim izpostavila, da je bilo Posavje mnogokrat v zgodovini na udaru ter je uspešno opravljalo in opravilo branik tega prostora, tako tudi v času druge svetovne vojne, ko »so se naši predniki kljub trpljenju, pomanjkanju, odrekanju in izgonu odločili za aktiven boj za svobodo, domovino ter lastno identiteto«. Po njenih besedah se poklanjajo spominu na človeka, ki je s svojim delom, pogumom in človečnostjo pustil neizbrisen pečat v zgodovini Brežic in širšega Posavja. »Ob 84. obletnici smrti se spominjamo dr. Stanka Černelča, zdravnika, humanista, partizana in domoljuba, ki je svoje življenje posvetil služenju ljudem in ga v boju za svobodo, za slovenstvo, tudi žrtvoval.« Navedla je, da se je dr. Stanko Černelč rodil 2. novembra 1905 v Artičah. Po študiju medicine na Medicinski fakulteti v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1930, se je vrnil v domače okolje ter kot zdravnik deloval v Brežicah in Kostanjevici na Krki. Bil je med pionirji, torej začetniki organiziranega zdravstvenega varstva v našem prostoru. Ob odprtju novega zdravstvenega doma v Brežicah leta 1937 je imel slavnostni govor in pozneje postal njegov prvi upravnik. Njegovo delo je bilo prežeto s predanostjo pacientom, strokovnostjo in globokim občutkom odgovornosti do skupnosti.
 
»Toda zgodovina mu žal ni namenila mirnega življenja. Druga svetovna vojna je korenito posegla v usode ljudi in narodov. Ko je bila ogrožena svoboda, se dr. Černelč ni odločil za udobnejšo, varnejšo stran. Odločil se je za stran človekovega dostojanstva, za stran odpora proti okupatorju ter njegovim raznarodovalnim ukrepom in ciljem, ter za odpor proti nasilju. Pridružil se je narodnoosvobodilnemu gibanju ter v okviru Gorjanskega bataljona organiziral in vodil partizansko bolnišnico. Tam je svojo zdravniško prisego uresničeval v najtežjih okoliščinah, ko je bilo treba pomagati ranjenim in bolnim tovarišem, seveda pogosto brez ustreznih sredstev, a z veliko mero požrtvovalnosti, iznajdljivosti in poguma. Njegova življenjska pot se je prerano tragično končala 14. septembra 1942. Ob napadu na partizansko bolnišnico v Prisjeki na Žumberku so ga ustaši zajeli in skupaj z medicinsko sestro umorili. Umrl je kot zdravnik, ki ni zapustil svojih ranjencev, in kot borec, ki ni izdal svojih idealov,« je povedala Šekoranja Špiler ter dodala, da je njegova smrt postala simbol neomajne zvestobe človeku, humanosti in svobodi.
 
Šekoranja Špiler: Černelčev zgled naj bo v navdih predvsem mladim

Kot je še dejala, se Brežice dr. Černelča spominjajo z globokim spoštovanjem, saj v mestu stoji spominska plošča na hiši, kjer je deloval pred vojno, po njem je poimenovana tudi Černelčeva cesta, ob kateri danes stojita zdravstveni dom in bolnišnica. »To niso le krajevna poimenovanja ali spomeniki. So opomniki, da je med nami živel človek, ki je znal svoje znanje in sposobnosti postaviti v službo skupnega dobrega,« je poudarila in še dodala, da naj bo Černelčev zgled vsem, posebej pa mladim, v navdih. »Naj nas opominja, da lahko tudi majhen posameznik s svojim znanjem, predanostjo in srčnostjo pomembno spremeni življenje skupnosti. In naj nas spomin nanj povezuje v skupnem prizadevanju za družbo, v kateri bodo človečnost, mir in medsebojno spoštovanje vedno na prvem mestu. Svobodo moramo prepoznati, negovati in braniti predvsem z odgovornostjo do sočloveka, dialogom, strpnostjo, sodelovanjem in spoštovanjem demokratičnih vrednot,« je sklenila.
 
Spomnili so se tudi jubileja brežiške krajevne organizacije ZBV NOB, ki je sprva nastala kot spomin padlim in preživelim borcem druge svetovne vojne, danes pa je ta organizacija kot opomin tistim, ki so pozabili, kaj prinese vojna ljudem. Hkrati njeni člani obiskujejo, vzdržujejo in ohranjajo spomenike, ki spominjajo na to, da so naši predniki dali svoja življenja za nas, za svobodo in za to, da se danes na našem, slovenskem ozemlju govori naš, slovenski jezik.

Na hiši, kjer je deloval dr. Černelč, imajo namen obnoviti fasado

Navzoče je pozdravila tudi brežiška podžupanja Mojca Florjanič, rekoč, da je prav, da se še danes spominjamo takih in podobnih dogodkov, kot je bil ta v povezavi z dr. Černelčem, ter da se vsakič znova poklonimo ljudem, ki so izgubili življenja zaradi tega, kar imamo danes – mir. Glede obletnice ustanovitve KO ZBV NOB Brežice pa je dejala, da je to skupina ljudi, ki se bori, da se vse vrednote, skozi katere so šli borci med NOB, in vse, kar so zapustili, tudi danes ohranja. »Zelo pomembno je, da se tega zavedate tudi vi, mladi, da boste vse to enkrat prenesli tudi zanamcem,« je dodala. Direktorica Posavskega muzeja Brežice in predsednica sveta KS Brežice Alenka Černelič Krošelj je izrazila hvaležnost nad tem, da nameravajo na stavbi na naslovu Cesta prvih borcev 12, kjer je deloval dr. Černelč, obnoviti fasado in ponovno namestiti spominsko ploščo. Omenila je tudi, da se z raziskovanjem življenja dr. Černelča ukvarja etnologinja dr. Ivanka Počkar, ki je našla njegove potomce.
 
Prireditev je povezovala Ida Ostrelič, ki je mladim predstavila nekaj podrobnosti druge svetovne vojne, z branjem Kosovelove poezije pa so jo v Kosovelovem letu 2026 popestrile brežiške gimnazijke Zala Rogič, Karla Rajterič in Neža Gregorevčič ter s petjem himne in partizanske pesmi Bojan Kaplan.

R. R.

#povezujemoposavje