​Kako zagotoviti vključenost javnosti v umeščanje JEK2?

Javna objava Pobude za pripravo državnega prostorskega načrta za drugi blok jedrske elektrarne v Vrbini prehaja v zadnji mesec, ko naj bi se tudi javnost in vsi deležniki, ki se čutijo kakor koli pozvane k dodajanju svojega pogleda in mnenja na sobivanje z novim energetskim državnim objektom, vključili v razpravo.

Naš poziv v julijski številki, da je sedaj čas za čim aktivnejše vključevanje javnosti, je neposredna posledica opažanj, da se Posavje prepogosto 'prebudi' z odprtimi vprašanji in pomisleki šele takrat, ko so posegi v prostor že narejeni in ne prej, ko lahko pogledi domačinov močneje vplivajo na končne umestitve, hkrati pa dodatno okrepijo pogajalski položaj tistih, ki jih v postopkih predstavljajo – pooblaščencev ljudstva. Ker je bilo iz vprašanj bralcev, ki ste se obrnili na uredništvo ta mesec, razbrati predvsem, da ne veste, ali in kdo lahko primerno zastopa lokalno javnost in razmišlja o drugih vidikih sobivanja z objektom, sta na vaša vprašanja zaenkrat odgovorila politični analitik, strokovnjak za družbeno plat jedrskega prehoda dr. Črt Poglajen in Mestna občina Krško, na kateri je, kot 'domicilni' občini tega velikega projekta, največja odgovornost zastopanja interesov lokalne javnosti.

Mnenje občank in občanov JE pomembno

»Projekt izgradnje JEK2 je državni strateški projekt, katerega pobudnik, nosilec in investitor je država. Glede na to, da ga le-ta želi umestiti v prostor mestne občine Krško, je mnenje občank in občanov mestne občine izjemno pomembno. Mestna občina Krško ves čas opozarja na pomen vključevanja občank in občanov v vse aktivnosti glede samega projekta, saj je od tega odvisna legitimnost in dolgoročna sprejemljivost le-tega,« so z MO Krško odgovorili na (bolj retorično) vprašanje, ali je mnenje občank in občanov oz. prebivalcev širše regije Posavje pri umeščanju tega objekta v prostor sploh pomembno. Temu pritrjuje tudi Poglajen: »Absolutno. Mnenje ljudi, ki v okolici jedrske elektrarne živite, je pomembno. Tako občanov kot prebivalcev regije. Participacija pri oblikovanju odločitev je temeljno načelo evropskega zelenega sporazuma, Aarhuške konvencije in drugih temeljnih dokumentov, na osnovi katerih gradi paradigma zelenega prehoda.« Da bi občani pri oblikovanju odločitev lahko sodelovali kot suveren akter, je, kot nadaljuje, po nedavnih izkušnjah iz tujine najprimernejša oblika participacije deliberacija.

Daljši prispevek dr. Poglajna na temo Ko jedrska prihodnost postane družbeno vprašanje lahko preberete tukaj.

»V nizozemskem Borseleju so, da bi zagotovili polno deliberacijo, pred začetkom gradnje dveh novih jedrskih elektrarn z žrebom izbrali 100 občanov in jih prosili, naj po temeljitem razmisleku odgovorijo na vprašanje, kaj je treba storiti, da bi bila zanje gradnja sprejemljiva,« opisuje. Prednost tovrstnega vključevanja ljudi v odločanje se kaže, poudarja, na treh temeljnih ravneh: »Zbrani imajo na voljo potreben čas, boljše informacije in pravo možnost diskusije. Postopek deliberacije namreč traja šest mesecev, ne en mesec, kolikor traja referendumska kampanja. Na voljo so ekspertna mnenja različnih strokovnjakov, ljudi iz občin, v katerih jedrske elektrarne so, nevladnih organizacij, gospodarstva ter državnih institucij. Za razliko od referenduma, kjer so državljani v diskusijo vključeni zgolj kot poslušalci, ki v najboljšem primeru ob koncu srečanj zastavijo kako vprašanje, so v deliberaciji od začetka do konca aktiven del diskusije. Spodbuja se jih k dialogu in razmisleku. Namesto nasprotovanj in vztrajanja pri neizraženem mnenju se motivira k razumevanju interesa drugih in iskanju točk, ki družijo vse.« Postopek deliberacije je sicer mogoče organizirati tako na ravni občine kot tudi na ravni regije. Če bi deliberacijo želeli izvesti v mestni občini Krško, predlaga Poglajen, bi lahko sledili vzoru nizozemskega Borseleja, če pa bi jo želeli izvesti v Posavju, bi lahko sledili vzoru belgijskega Ostbelgiena, pokrajini, v kateri je deset občin.

Med vprašanji, ki so bila naslovljena na nas, je bilo tudi naslednje: »Občina predstavlja ljudi nekega prostora. Kaj pa, če občina ni doživeta kot nekdo, ki se v imenu ljudi lahko dogovarja o umestitvi objekta takšnih razsežnosti oziroma se dvomi, ali ima dovolj znanja o tem?« Kako bo torej potekal izvedbeni del tega postopka in s kakšnim znanjem pristopa MO Krško k procesom umeščanja takšnega strateškega objekta? »Občina se zaveda kompleksnosti in dolgoročnih posledic tovrstnih odločitev, zato se k temu procesu pristopa resno, odgovorno in z iskanjem čim širšega družbenega konsenza. V praksi to pomeni, da se bodo v procesih javnih razgrnitev, okoljskih presoj in usklajevanj skrbno preučile strokovne podlage, vplivi na okolje in prostor ter mnenja občanov,« zagotavljajo na mestni občini. Župan Janez Kerin je tako že junija 2024 imenoval ožjo in širšo komisijo za izvajanje aktivnosti ob umeščanju JEK2 v prostor, dodajajo. »Mestna občina Krško si prizadeva biti most med državnimi nosilci načrtovanja in lokalnim prebivalstvom – ravno zato poudarjamo pomen sodelovanja javnosti. Čeprav občina sama ne more odločiti o izgradnji, lahko s svojo vlogo in strokovnimi stališči vpliva na končno ureditev v prostoru – torej na pogoje, pod katerimi bi bil objekt umeščen, če do izgradnje pride. Zato vabimo občane, predvsem pa člane občinskega sveta in člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, da aktivno spremljajo postopek, se udeležujejo javnih predstavitev in s svojimi vprašanji, pobudami ter pomisleki prispevajo k celostni obravnavi tega pomembnega projekta. Eden ključnih ciljev sodelovanja v postopku umeščanja s strani Mestne občine Krško je torej zagotoviti, da spremembe ne bodo povzročile razvrednotenja prostora, temveč bodo – če do izgradnje pride – izvedene odgovorno, z omilitvami in kompenzacijami ter ob ustreznem vključevanju lokalne skupnosti.«

Sodelovanje povečuje zaupanje

Poglajen na izhodiščni pomislek odgovarja, da v deliberaciji ljudi ne predstavlja občina, ampak z žrebom določeni občani, postopek pa vodi stroka: »In to skladno z vnaprej podanimi in povsem jasnimi pravili. Tehnična in strokovna podpora, ki jo sodelujoči imajo, je v vseh korakih diskusije na visoki ravni. Združuje znanja organizacij, ki se z javnim diskurzom ukvarjajo in prihajajo bodisi iz domačih bodisi širših, evropskih virov.« Občina je tako v diskusiji le en od akterjev, ki mora zagotoviti pogoje, v katerih se deliberacija izvede. »Potem pa ima enak položaj in težo, kot jo imajo predstavniki znanosti, predstavniki države, predstavniki izvajalcev projekta, predstavniki gospodarstva in predstavniki nevladnih organizacij,« poudarja. Dodati velja tudi, da tako po izkušnjah iz Borseleja kot iz Ostbelgiena sodelovanje občanov pri oblikovanju odločitev poveča zaupanje v občino in občinsko upravo, pa tudi v državo in državno upravo. To zaznavo, tako Poglajen, potrjujejo študije, ki so jih raziskovalci opravili v več državah z jedrskimi elektrarnami, tako znotraj Evrope kot zunaj nje. Borsele je po njegovem mnenju kot primer dobre prakse vključevanja ljudi v odločanje dober, ker je po velikosti primerljiv z mestno občino Krško.

Danes javna predstavitev pobude

Danes, 2. septembra, ob 16. uri bo v veliki dvorani Kulturnega doma Krško javna predstavitev Pobude za državni prostorski načrt za projekt JEK2, ki jo pripravljata Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.

Pomembno je razmišljati, na katera sobivanja z JEK2 bi morali pomisliti ta trenutek, da ne bi bilo kasneje preveč zamujenega. »Zaradi dolgoročnih vplivov projekta je ključno, da ves čas razmišljamo celostno in dolgoročno, zato že od samega začetka opozarjamo odločevalce na državnem nivoju, da je treba nasloviti in se opredeliti do vprašanj, vezanih na možnosti nadaljnjega prostorskega razvoja, občine, vplivov na okolje, kakovost bivanja, promet in infrastrukturo, na lokalno gospodarstvo, izobraževanje, zdravstvo, zaščito in reševanje ter mehanizme vključevanja prebivalstva v spremljanje in nadzor nad obratovanjem,« pravijo v vodstvu občine. Poglajen pa meni, da na to vprašanje najlažje odgovorijo prebivalci Krškega sami. »Tu ljudje, ki ne žive v bližini bodoče elektrarne, težko predvidijo vse. Tudi, če so na posameznem področju strokovnjaki,« pripomni.

Maruša Mavsar, Peter Pavlovič

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje