​Kostanjeviška slavnostna seja: 12 nagrajencev, Jože Marinč častni meščan

V nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki so minuli petek, 16. avgusta, s slavnostno sejo občinskega sveta obeležili občinski praznik, ob katerem se spominjajo prve pisne omembe mesta v Judenburški listini 16. avgusta 1252.

»Občinski praznik, ki ga vsako leto obeležimo avgusta, je ogledalo, ki pokaže, kaj vse dobrega smo s skupnimi močmi naredili za občino. Da smo naredili dobro, dokazujejo vsi naši letošnji nagrajenci, ki se jim bomo danes poklonili s priznanji. Imeti na slavnostni seji 12 nagrajencev je zavidljiv ponos. Hkrati pa to število predstavlja odgovornost do generacij, ki prihajajo za nami,« je v pozdravnem nagovoru dejal župan Robert Zagorc in izrekel dobrodošlico vsem prisotnim svetnikom, občinski upravi, slavnostni govornici dr. Kseniji Strojnik, kolegom županom in podžupanom sosednjih občin, prijateljem iz hrvaških občin Rešetari in Marina ter občankam in občanom Kostanjevice na Krki.
 
Župan Zagorc: Sledimo ciljem in viziji
 
»Leto, ki je za nami, je bilo investicijsko zelo uspešno. Pokrili smo vse zakonsko določene naloge, urejali javno gospodarsko infrastrukturo ter z vodovodom Vrbje in Vrtača oskrbeli z vodo prav vsa naselja naše občine. V rekordnem času smo obnovili severni most, do konca prihodnjega meseca pa bo obnovljen tudi mali peš most. Zdravstvena postaja bo pridobila novo vgrajeno dvigalo, kar bo olajšalo storitve gibalno oviranim in starejšim,« je župan povzel dosežke v minulem letu. Zahvalil se je sodelavcem v občinski upravi, občinskemu svetu, kolegom županom, Razvojni regionalni agenciji Posavje ter predstavnikom ostalih javnih institucij, »brez katerih bi občina za ljudi ne dosegala višjih ciljev in smernic ter standardov, ki jih uveljavljajo državi aparati in Evropa«. »Kot župan vam dajem zagotovilo, da bomo še naprej sledili ciljem in viziji, ki smo jo zastavili za dobrobit vseh občank in občanov občine Kostanjevica na Krki ob začetku mandatnega obdobja. Ob prazniku vam vsem občankam in občanom voščim za praznik. Hvaležen sem, da skupaj ustvarjamo okolje, v katerem bomo tudi v prihodnosti sobivali dobro,« je zaključil Zagorc.
 
Jože Marinč postal častni meščan
 
V nadaljevanju prireditve je župan podelil letošnja občinska priznanja. Ključ mesta z nazivom častni meščan je dobil slikar Jože Marinč, edini v Kostanjevici na Krki živeči vizualni umetnik zadnjih desetletij, ki je letos obeležuje 70-letnico, ob čemer se v Galeriji Božidar Jakac predstavlja v z veliko pregledno razstavo. Kostanjeviški zlatnik sta prejela dolgoletna tajnica na občini Marjana Krhin ter učitelj na kostanjeviški šoli in kronist lokalnega dogajanja Janez Zakšek, Kostanjeviški srebrnik pa jamar Andrej Unetič, plesalka in plesna mentorica Dušanka Požgaj, medijska delavka Irena Vide ter turistična aktivistka Tatjana Petrič. Zlato plaketo je prejela Osnovna šola Jožeta Gorjupa, srebrno plaketo pa Pihalni orkester Kostanjevica na Krki. Jubilejno priznanje župana je dobil Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, priznanje župana pa pevec Nace Junkar in Mladinsko društvo Kostanjevica na Krki. Podrobnejše obrazložitve nagrajencev najdete tukaj.
 
Genetika tako v službi kot v prostem času
 
Slavnostna govornica je bila, kot že omenjeno, kostanjeviška rojakinja dr. Ksenija Strojnik (rojena Vojaković), ki je kot zdravnica že 19 let zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer je prvih 12 let delala kot internistična onkologinja, zadnjih sedem let pa kot specialistka klinične genetike dela na oddelku za onkološko genetiko. Ukvarja se s preučevanjem genetskih okvar v družinah, v katerih za rakom zboleva več sorodnikov, tudi mlajših, torej gre za t. i. dedno obliko raka. Nosilce takšnih okvar spremljajo v posebnih ambulantah z namenom zgodnjega odkrivanja raka, v nekaterih primerih pa je možno opraviti tudi preventivne operacije z namenom zmanjšanja tveganja zbolevanja za rakom. Genetika pa jo, kot je dejala, fascinira ne le v službenem, ampak tudi v prostem času, predvsem področje populacijske genetike oz. arheogenetike, ki dopolnjuje arheologijo in zgodovino ter pripoveduje zgodbo o zgodovini človeške vrste, o skupnem izvoru iz Afrike, mešanju naše vrste z drugimi vrstami hominidov, dinamičnih in obsežnih migracijah, intergraciji in asimilaciji ter o številnih epidemijah. Poudarila je, da smo si prebivalci znotraj meja današnje Evrope preko Bližnjega vzhoda do severne Indije genetsko zelo podobni. »Bližje, kot smo si različni narodi geografsko, težje je genetsko razločevanje med nami. Genetsko tako ne moremo ločiti posameznikov različnih narodnosti na Balkanu in sosednjih državah, čeprav govorijo različne jezike, tudi neslovanske. Raznovrstnost družbe torej ni genetska, ampak skozi jezik, kulturo, nedavno zgodovino in politični diferenciacijo,« je pojasnila govornica.
 
Globoko spoštovanje do težkega življenja naših kmečkih prednikov
 
Tudi skozi navdušenje skozi arheogenetiko se je začela zavedati svojih korenin in želela izvedeti čim več o svojih prednikih. O očetovih koreninah ni uspela izvedeti veliko, pri brskanju po maminih pa se ji je začela odstirati »prav posebna zgodba o migraciji v času turških vpadov, neverjetnem večstoletnem ustnem prenosu materinega jezika čakavskih korenin, vraž in običajev, ki spominjajo na staroverska predkrščanska verovanja, o zgodovini, ki se je kot otrok nisem zavedala in je bila v času mojega otroštva še vedno povezana z negativnim prizvokom, posmehom, celo sramom«. Zato, kot je nadaljevala, čuti globoko spoštovanje do težkega življenja naših kmečkih prednikov, njihove vzdržljivosti in delavnosti. »Izjemna škoda bi bila, da bi ta bogata kulturna dediščina, ki se je z ustnim izročilom ohranila iz roda v rod stoletja, izginila in se pozabila ravno v našem času. In zato z veseljem in optimizmom že nekaj let spremljam samoiniciativnost in ozaveščenost ne več samo posameznih domačinov, ampak celih lokalnih skupnosti, ki z lastnim delom in trudom ohranjate te tradicije, ter seveda županom in donatorjem te projekte finančno podpirate.« Naštela je še nekaj nostalgičnih spominov na otroštvo v majhnem mestu in okolici. »In čeprav že 28 let živim drugje, se še vedno čutim in svetu predstavljam koz Dolenjka iz Kostanjevice na Krki. In vedno naletim na prepoznavanje in občudovanje lepot tega majhnega slovenskega bisera in na pohvale nad vašo gostoljubnostjo. Obnova, napredek in kulturno dogajanje mi kažejo, da je Kostanjevica v rokah odgovornih in marljivih ljudi. Hvala vsem, ki se trudite za skupno dobro prebivalcev v občini in ki skrbite, da bo zanamcem ostala bogata kulturna in naravna dediščina mesta in naselij v občini,« je zaključila dr. Strojnik, nato pa se vpisala še v mestno knjigo.
 
Prireditev, ki sta jo povezovala Eva Novak in Luka Bregar, je obogatil raznolik kulturni program, ki ga je zasnovala in režirala Lucija Kuntarič. V njem so sodelovali Pihalni orkester Kostanjevica na Krki, vokalistka Nina Šalamon in harmonikar Marko Šušteršič, Vokalna skupina Novo mesto, plesalca Kaja Lin in Jan Marolt, otroška in mladinska plesna skupina Harlekin, Žonglersko-ognjena skupina Čupakabra, glasove iz ozadja sta prispevali Ajda Smrekar in Katja Hodnik.
 
P. P.

#povezujemoposavje