​Levičar o preklicu referenduma: Odgovornost bo moral sprejeti nekdo drug

Na Inštitutu za energetiko Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru je v okviru Dnevov posavske energetike 2024 v sredo, 23. oktobra, potekala okrogla miza z naslovom »Posredni učinki velikih energetskih enot na okolje in družbo«.

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral upokojeni novinar in TV-voditelj Slavko Bobovnik, so sodelovali: državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, poslovni direktor družbe GEN energija d.o.o. dr. Bruno Glaser, župan Mestne občine Krško Janez Kerin, direktor družbe Numip d.o.o.  dr. Andrej Lešnjak, predsednik uprave družbe NEK d.o.o. Gorazd Pfeifer ter dekan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru prof. dr. Sebastijan Seme.

Projekt se že predolgo 'svaljka'

Kljub naslovni temi uvodoma seveda niso mogli mimo trenutno najbolj vroče politične teme v državi – preklica pred komaj slabima dvema tednoma razpisanega posvetovalnega referenduma o projektu JEK2 (poslanci Državnega zbora bodo ravno danes na izredni seji potrjevali odlok o prenehanju veljavnosti odloka o razpisu referenduma). Državni sekretar Levičar je v izjavi za medije pred okroglo mizo izrazil obžalovanje, da je prišlo do preklica referenduma. Kot je kasneje na okrogli mizi odgovoril na očitek, da se z referendumom preveč mudi, se v Sloveniji o projektu JEK2 pogovarjamo že od leta 2006 in se že predolgo 'svaljka'. Zavrnil je tudi očitek o pomanjkanju informacij o projektu. »Se pa strinjam, da ni bilo dovolj informacij o alternativnih scenarijih, ki bi tudi morali biti obrazloženi državljanom, da lahko kvalitetno odločajo na referendumu,« je dodal. Kot je pojasnil, so bile tudi te informacije na voljo že več kot dva meseca oz. pripravljeno poročilo o alternativnem scenariju brez jedrske opcije, a jih na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo niso objavili. Poudaril je, da se ne počuti odgovornega  za to, da ni dovolj informacij za odločanje. »To odgovornost bo moral sprejeti nekdo drug,« je dejal. Na vprašanje, ali lahko umik referenduma ogrozi nadaljevanje projekta, je odgovoril, da je le-ta razdeljen na politični del, kjer očitno »obstajajo neke sile, ki želijo, da do teh odločitev ne pride«, in projektni (strokovni) del, ki bo potekal dalje.

Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar preklica referenduma ni želel komentirati, je pa dejal, da gre za energetsko prihodnost Slovenije: »Ali bomo še naprej razvijali jedrsko energijo ali pa ne. Je pa danes večina razvitih držav na poti širitve jedrske energij, vedno več jih gradi jedrske elektrarne.« Na vprašanje, ali so bili jedrski strokovnjaki dovolj vključeni v priprave na referendum, je dejal, da so sodelovali, ko so bili vprašani, »lahko pa bi bilo več vprašanj«.

Poslovni direktor GEN energije in vodja projekta JEK2 dr. Bruno Glaser je na okrogli mizi dejal, da se s projektom ukvarjajo že skoraj 20 let in da je bila njihova časovnica, po kateri naj bi do končne odločitve o investiciji prišlo leta 2028, optimistična, a realistična, vsako zavlačevanje pa pomeni podaljšanje kritične poti projekta. 

Do polovice del bi lahko opravili domači izvajalci

Sodelujoči na okrogli mizi so izpostavili tudi pomen znanja in kadrov, ki jih imamo v Sloveniji za sodelovanje pri jedrskih projektih tako doma kot po svetu. Lešnjak je povedal, da v njihovem podjetju opravijo najmanj 50 % aktivnosti na jedrskem področju, prvenstveno seveda v NEK, a tudi v številnih jedrskih elektrarnah v tujini, zato ga bolijo izjave, da v Sloveniji ni nikogar, ki bi znal kaj narediti na tem področju. Prepričan je, da bi pri projektu JEK2 lahko polovico del izvedli domači izvajalci in da bi se za slovenska podjetja pri tem projektu našlo ogromno dela. Podobnega mnenja je bil tudi Pfeifer, ki je poudaril, da se je slovenska jedrska industrija v zadnjem času zelo izkazala pri nadgradnji varnosti v NEK, trenutno pa gradi tudi odlagališče NSRAO v Vrbini. Čeprav nekaterih velikih podjetij, ki so sodelovala pri gradnji NEK (Litostroj, Hidromontaža itd.) ni več, imamo še vedno dovolj domačih izvajalcev, ki bi lahko opravili 40 do 50 % projekta JEK2. Tudi Glaser je izpostavil pomen domačega znanja in izkušenj z jedrsko tehnologijo, ki bi zelo koristile pri projektu.  

Župan zagotavlja, da se občina pripravlja na projekt

Krški župan Janez Kerin je dejal, da si danes težko predstavlja Krško brez jedrske elektrarne, saj je veliko prispevala k razvoju mesta in občine ter je pomemben zaposlovalec. Na Bobovnikovo vprašanje, kako se občina pripravlja na morebitno gradnjo drugega bloka, je odgovoril, da so v ta namen ustanovili dve komisiji, ožjo in širšo, v katero so vključeni vsi deležniki iz lokalne skupnosti, od politike, gospodarstva, šolstva, zdravstva itd., ki bodo pripravili nabor svojih želja in potreb. Zaveda se namreč, da bo projekt v občino pripeljal več tisoč ljudi, kar bo zahtevalo povečane kapacitete šolstva, zdravstva, dodatno infrastrukturo in nastanitvene zmožnosti.

Dekan Fakultete za energetiko Seme je povedal, da bo v prihajajočih letih zaradi tega projekta izražena potreba po kadrih, predvsem s področja naravoslovnih študij, zato na Fakulteti za energetiko pripravljajo nove študijske programe s področja jedrske energetike. Ti bodo bodoče inženirje usposobili z znanji in kompetencami ne samo s področja jedrske energetike, ampak tudi širše.

P. P.

#povezujemoposavje