​Poslanci in svetnik o izzivih – mag. Nataša Avšič Bogovič

Posavje v tem mandatu Državnega zbora zastopa tudi mag. Nataša Avšič Bogovič, sicer vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda.

Odgovornost poslanske funkcije je velika

Politično burno leto 2024, v katerem se je mandat sedanje sestave Državnega zbora prevesil v drugo polovico, mi je – pričakovano – le še utrdilo spoznanje o tem, da je odgovornost poslanske funkcije, ki temelji na danih obljubah volivkam in volivcem, velika. Nobeni politiki doslej ni uspelo izpolniti vseh obljub, enako 'nesrečna usoda' pa čaka tudi vse prihodnje oblasti. Štiriletni mandat je namreč predolgo obdobje, da bi bilo mogoče vse predvideti, ko daješ obljube. Nepredvidljivost tako na globalni kot nacionalni in lokalni ravni je pravzaprav nočna mora odgovornih, demokratično izvoljenih oblasti. Še tako dobronamerna politika namreč naleti na nepričakovane ovire, ki niso posledica njene nesposobnosti. Tudi sedanji koaliciji in vladi na čelu z Gibanjem Svoboda glede tega ni bilo ničesar prihranjenega. Naše obljube so si morale oprtati breme energetske krize zaradi vojne v Ukrajini in zahtevno obnovo po uničujočih poplavah v letu 2023.

Nepredvidljivost pa vendarle ne sme biti priročni izgovor za morebitno neučinkovitost vladajoče politike. Torej, s katerimi spremembami v dobro ljudi lahko upravičimo zaupanje, ki smo ga bili deležni na parlamentarnih volitvah aprila 2022? Vlada dr. Roberta Goloba se je za razliko od svojih predhodnic takoj in temeljito lotila prenove vseh ključnih družbenih podsistemov, pri čemer je javno zdravstvo na vrhu seznama prednostnih nalog. Po 16 letih neuspešnih poskusov prejšnjih vladnih ekip je bila sprejeta plačna reforma, po kateri je osnovna plača v prvem razredu enaka zakonsko določeni minimalni plači. Doslej je imelo skoraj 30.000 zaposlenih v javnem sektorju – čistilke, medicinske sestre in drugi preslabo nagrajeni poklici – plačo, nižjo od minimalne. Poleg tega so se v času Golobove vlade povišale tako minimalna plača kot pokojnine. Kljub dolgoročnim posledicam energetske krize gospodarska rast v naši državi v zadnjih dveh letih občutno prehiteva povprečno rast v Evropski uniji.

Za reševanje človeških stisk, ki jih je povzročila največja naravna ujma v zgodovini samostojne Slovenije, je država doslej namenila že več kot 850 milijonov evrov. Večajo se investicije v inovacije in digitalizacijo, naraščajo tuje naložbe. Slovenija se krepi kot proizvodno in razvojno vozlišče švicarskih farmacevtov, japonska Yaskawa pa Kočevje spreminja v evropski center robotskih sistemov. Naša država se lahko pohvali z eno najnižjih inflacij v Evropi, ki je globoko pod povprečjem. Cene elektrike za gospodinjstva so v Sloveniji po zadnjih Eurostatovih podatkih med najnižjimi v Uniji. Prav tako vlada z visokimi povprečninami lokalnim skupnostim daje možnost stabilnega razvoja. Vse našteto je botrovalo temu, da je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde med obiskom Slovenije oktobra lani našo državo označila za vzor vsem v Evropi. Del tega odmevnega priznanja pa je zagotovo tudi to, da je sedanja koalicija v Slovenijo vrnila želeno normalnost.

Vračam se k odgovornosti poslanske funkcije. Njena izhodiščna dimenzija so pravzaprav obljube lokalnemu, domačemu okolju, ki ti je z izvolitvijo zaupalo pomembno poslanstvo. Prav zato moje politično delovanje in razmislek, čeprav mi je bilo v letu 2024 zaupano tudi vodenje največje poslanske skupine Svoboda, ostaja v enaki meri, torej močno, povezano s pričakovanji ljudi v brežiški občini pa tudi širše v Posavju. Kaj jim lahko sporočim, da bi ohranila njihovo zaupanje? Direkcija za ceste je lani na območju Brežic izvedla redna vzdrževalna dela v skupni vrednosti skoraj enega milijona evrov. Verjamem, da se bo po uspešnem sestanku na direkciji, ki sem se ga udeležila skupaj z vodstvom občine, obseg del še povečal. Posodobiti bo treba nevarna avtobusna postajališča, najti rešitve za dvig prometne varnosti v Brežicah in poskrbeti za vzdrževanje edinega mostu čez Savo.

Direkcija za ceste je lani na območju Brežic izvedla redna vzdrževalna dela v skupni vrednosti skoraj enega milijona evrov.

Po dolgih letih stopicanja na mestu se je končno začel udejanjati projekt nadvoza v Brezini. Po že opravljeni cestni recenziji je stekla dopolnitev projektne dokumentacije, vzporedno pa sta v izdelavi železniška revizija in revizija za nadvoz. Za leti 2025 in 2026 so tako predvideni parcelacija in odkupi zemljišč. Uspešna sem bila v pogovorih s kulturnim ministrstvom za zagotovitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila nadaljevanje nujnih del na gradu Pišece, da bi se grajska vrata lahko čim prej odprla za obiskovalce. Po podpisu pogodbe septembra lani je že v teku izgradnja kanalizacije v Krški vasi, končana pa bo najkasneje do začetka leta 2026. Zavedam se potrebe po pospešitvi projekta izgradnje hidroelektrarne Mokrice, ki vključuje tudi vzpostavitev protipoplavne infrastrukture in novega mostu čez Savo, a pristojni v državi nikakor ne želijo narediti še ene napake v postopku. Previdnost, ki sicer terja nekaj več časa, je zato v tem primeru na mestu. Tako trenutno poteka priprava prevlade ene javne koristi nad drugo, torej energetike iz obnovljivih virov nad varstvom narave, sledi izdaja integralnega gradbenega dovoljenja. Želim si, da bi tudi tisti, ki vseskozi nasprotujejo izgradnji mokriške hidroelektrarne, vendarle v projektu prepoznali koristi proizvodnje čiste energije in pa koristi za lokalno prebivalstvo, ki vsakokrat ob močnejšem deževju trepeta pred poplavami.

Uspešna sem bila v pogovorih s kulturnim ministrstvom za zagotovitev finančnih sredstev, ki bodo omogočila nadaljevanje nujnih del na gradu Pišece.

Dragi Brežičanke in Brežičani. Vstopili smo v leto 2025. Globalna in nacionalna politika imata, žal, dovolj moči, da nas onesrečita, nobena od njiju pa ne premore sposobnosti, s katero bi nam zagotovila pristno srečo. Najdemo jo lahko le s pomočjo družine, prijateljev, dobrih sosedov in tudi prijaznih neznancev.

Srečno v novem letu.