​Posvet za čist zrak v Krškem: Želimo si, da bi živeli v čistejšem okolju

V soboto pod večer je v Kulturnem domu Krško potekal posvet »Za čisti zrak«, ki ga je skupaj s civilno družbo organiziralo Gibanje Svoboda Krško. Kot so zapisali organizatorji, dogodek predstavlja priložnost za razmislek o tem, kako lahko skupaj prispevamo k boljšemu okolju in kako preseči omejitve trenutnega sistema.

Organizatorka in moderatorka dogodka Tajana Dvoršek, članica Gibanja Svoboda in hkrati predsednica sveta Mestne četrti Krško, je uvodoma dejala, da »današnje srečanje ni le priložnost za razpravo, ampak tudi za zavezo. Zavezo, da bomo v tem letu namenili našo energijo, čas in sredstva za obravnavo in reševanje okoljske problematike, ki nas vse skrbi. Govorimo o vprašanjih, ki se dotikajo našega zdravja, kakovosti življenja in varnosti – od onesnaževanja, ki ga povzročajo lokalne industrijske dejavnosti, do potrebe po učinkovitejšem ekološkem monitoringu in izboljšanju zakonodajnega okvira za zaščito okolja. Verjamem, da lahko skupaj – lokalna skupnost, civilna družba in lokalna oblast – najdemo in udejanjimo rešitve, ki bodo pripomogle k trajnostnemu razvoju naše občine. To je priložnost, da pokažemo, kako močno lahko delujemo, ko združimo naše vire, znanje in strasti.«
 
Urbanica: Vipap Videm čezmerno obremenjuje naše okolje
 
Besedo je nato predala predstavnici več kot 200-članske civilne iniciative Videm - Stara vas - Krško Mariji Urbanica. Kot je dejala, da prebivalci sicer lahko marsikaj naredijo za čisto okolje, ne morejo pa vplivati na izpuste, »ki jih povzročajo neodgovorna podjetja, ki jim je mar samo za dobiček in se požvižgajo na okoljevarstvene zakona ter na zdravje okoliških prebivalcev«. Prebivalci mesta Krško, zlasti Vidma in Stare vasi po njenih besedah že nekaj let trpijo zaradi okoljske obremenitve, ki jo povzroča podjetje Vipap Videm Krško, ki »čezmerno obremenjuje okolje z emisijami snovi v zrak iz vseh treh kurilnih naprav. Kot je uradno razvidno iz inšpekcijskih odločb, to počnejo že od leta 2020, kaj se je dogajalo pred tem, pa lahko samo ugibamo. Živimo v mestu, v katerem se kadi, smrdi, ponoči ropota in piska, odgovorni pa žal ne ukrepajo.« Kot civilna iniciativa so podjetje leta 2022 prijavili inšpektorju za okolje, na številko 112 so se vrstile prijave zaskrbljenih občanov, prijavo inšpektorju je podal tudi ARSO. Povezali so se v Skupino za zaščito okolja in zdravja v Posavju na Facebooku, v kateri opozarjajo na nepravilnosti in so zavezani boju proti okoljskim težavam v lokalni skupnosti. Vzpostavili so dialog z lokalnimi oblastmi, napisali odprto pismo, se srečali z vodstvom Mestne četrti Krško in Mestne občine Krško, sodelovali na lanski oktobrski izredni seji občinskega sveta. »Iz poročil o trajnih meritvah je bilo ugotovljeno, da Vipap ne deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem, saj je v letih 2020, 2021 in 2022 čezmerno obremenjeval okolje. Poročila za leto 2023 še nimamo. Budno spremljamo ukrepe, ki jih je inšpektor odredil Vipapu, podatkov, ali so bili vsi ukrepi tudi izpolnjeni in so delujoči, še nimamo, na njih čakamo že predolgo,« je še povedala Urbanica in izrazila skrb nad napovedanim sežiganjem odpadkov v Vipapu. »Skrb za okolje, delujmo trajnostno, ohranjajmo naravo, spremljamo vplive svojega delovanja, od ljudi za ljudi, ki so slogani podjetja Vipap Videm Krško, so v posmeh lokalnemu prebivalstvu, ki zaradi njih trpimo v neznosnem smradu, dimu, prahu in hrupu. Želimo si, da bi živeli v čistejšem okolju brez škodljivih emisij, kot jih imamo,« je nadaljevala in izrazila potrebo po dialogu za rešitev omenjenih težav.
 
»Občina je gospodar prostora«
 
Sledila je panelna razprava, v kateri so sodelovali poslanki Gibanja Svoboda Tamara Vonta in mag. Nataša Avšič Bogovič, slednja tudi predsednica parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ter Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči. Vonta je izpostavila zlasti pomen aktivnega državljanstva, ki ga je po njeni oceni še vedno premalo. »Če se ljudje zavedajo, da imajo vpliv na to, kar se sprejema v Državnem zboru, je to lahko zgolj plus za vse nas,« je poudarila, kot zgled pa navedla kampanjo Naj Anhovo zadiha. Le-ta se je prejšnji teden zaključila z novelo zakona o varstvu okolja, ki izenačuje standarde za sežig in sosežig odpadkov ter izboljšal monitoring izpustov. Dodala je še, da je treba pri reševanju težav, ki se dotikajo vseh, pozabiti kdo je iz katere stranke ter stopiti skupaj. »Če dihamo slab in onesnažen zrak, ga dihamo neodvisno od tega, ali nam je všeč Janša, Golob ali nekdo drug,« je dejala. Mag. Avšič Bogovič je opisala sprejemanje omenjene novele zakona, s katero so prisluhnili zlasti težavam prebivalcev Anhovega v zvezi z delovanjem tamkajšnje cementarne, a prinaša rešitve tudi za druga podobna območja v Sloveniji vključno s Krškim. »Ves čas smo sledili temu, da nič ni nad pravico do zdravega življenjskega okolja. Na tehtnico dati pravico do proste gospodarske pobude in zdravega življenjskega okolja – ja, odločitev je jasna,« je dejala, ponosna, da so to zgodbo pripeljali do konca. A le zakon ne bo dovolj, je opozorila, državne ustanove bodo morale opraviti svoje delo, civilno iniciativo pa pozvala k pogumu pri uveljavljanju zakonskih zahtev in inšpekcijskih odločb.  Stegel, ki je prehodil pot od aktivnega člana civilne iniciative v Anhovem do župana Kanala ob Soči, je sodeloval na že omenjeni oktobrski izredni seji občinskega sveta. Poudaril je pomen dialoga med civilno družbo in vodstvom lokalno skupnostjo, kot težavo pa izpostavil, »kako dokazati, da je nek onesnaževalec res kriv za onesnaženje ali da je nekdo zbolel ali mogoče celo umrl. Statistično gledano se tega na tako majhnem vzorcu ne da dokazati.« Ocenil je, da je primer v Krškem lažji kot v Anhovem, ker so inšpekcijske službe že odkrile konkretne kršitve, zato je treba graditi na tem. Po njegovih besedah občina lahko financira določene meritve, ki pa jih je treba izvesti večkrat, da se dokaže vpliv izpustov na kvaliteto zraka. »Občina je gospodar prostora,« je še poudaril vlogo lokalne skupnosti pri tovrstnih težavah.
 
Kerin: V pripravi je javni monitoring
 
Posveta se je udeležil tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je povedal, da je bil dan pred tem na sestanku v podjetju Vipap Videm. Kot je dejal, v podjetju izkazujejo, da izpolnjujejo vse štiri sklepe, sprejete na oktobrski izredni seji občinskega sveta, za kar pa je zahteval še pisna dokazila, ki naj bi jih zagotovili v roku enega meseca. V torek (jutri) se bo sestal še z vodstvom podjetja Krka, ki je bilo prav tako tema omenjene seje. Zagotovil je podporo pri prizadevanjih za bolj čist zrak v mestu. Pripravljajo tudi javni monitoring, katerega izvajalci pa morajo biti, kot je dejal, akreditirana podjetja. »Naredil bom vse, kar je v moji moči, da bo zadeva urejena v dobrobit vseh,« je poudaril.
 
Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je ocenil, da je med Anhovim in Krškim veliko vzporednic, glede sprejetega zakona o varstvu okolja pa menil, da bi to moralo biti storjeno že bistveno prej. »Zdaj bosta lahko Krško in Anhovo zadihala s polnimi pljuči,« je dejal.
 
Številni sodelujoči v razpravi
 
V nadaljevanju posveta so besedo dobili udeleženci in udeleženke. Draga Radeja je zanimalo, kdaj bo vzpostavljen omenjeni monitoring, in apeliral, naj se to začne izvajati čim prej. »To bi moralo biti prioriteta v vašem mandatu, ne vem, kaj je bolj pomembno od zdravja,« je izzval župana. Slednji je odgovoril, da so glede tega že v dogovorih, da pa bi bilo neodgovorno od njega, da bi rekel, kdaj točno se bo to začelo.
 
Natalija Vahčič iz Dolenje vasi je povedala, da onesnaženega zraka ne dihajo le v Krškem, ampak tudi v Dolenji vasi in okoliških vaseh, kjer prav tako zelo smrdi, a tam zaradi Kostakove deponije komunalnih odpadkov. »Skrbi me, kje živim, kaj diham in ni več tako prijetno biti zunaj,« je dejal, zato tudi pri njih razmišljajo, da bi se začeli povezovati. Župan Kerin je pojasnil, da Kostak gradi nov center za ravnanje z odpadki zaprtega tipa, ki bo predvidoma 1. 1. 2025 začel obratovati, tako da okoliški prebivalci ne bodo več čutili nobenega smradu.

Rok Šinkovec, ustanovitelj in skrbnik Facebook skupine Okolje Zdravje Posavje je menil, da niso dovolj le meritve PM-delcev, ampak bi morali meriti tudi izpuste plinov, zlasti najbolj kritičnih spojin, kot so dioksini in furani, ki nastajajo predvsem pri kurjenju pri nizkih temperaturah in so rakotvorni. »Po 60, 70 letih degradacije in nenehnih problemov ne moremo dati niti en dan več, da bi se to nadaljevalo,« je poudaril. Moti ga, da so inšpekcijski postopki, denimo v Vipapu, napovedani vnaprej: »Potem imajo notri en teden dirko Formule 1, da vse pospravijo in uredijo, prilagodijo tudi pri sosežigu, tako da je v redu. Inšpektor bi moral priti ob 1. uri zjutraj v soboto, ko imajo notri 'ohcet', ko zakurijo vse, kar je možno. Te sume dobivamo posredno potrjene, ampak to so zaenkrat ugibanja in jim ne moremo nič dokazati, razen tistega, kar vidimo na daleč po dimu in neki logiki.« Poslanka Avšič Bogovič je odvrnila, da je ta pomislek na mestu in da je v Sloveniji problem izvajanja zakonodaje s strani pristojnih inštitucij, zato si bo dovolila klic na inšpektorat in vprašanje, zakaj so ti nadzori napovedani. »Tisti, ki izvajajo nadzor, bodo morali prevzeti odgovornost,« je zatrdila. Šinkovec je konkretnega inšpektorja (mag. Vladimir Kaiser z Inšpektorata za okolje in prostor, OE Maribor) vzel v bran, saj je odreagiral in izdal predlog za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za družbo Vipap Videm Krško (najverjetnejši vir vonjav naj bi bil parni kotel 5, problematična pa uporaba vlakninskih rejektov in muljev vlaknin, polnil in premazov iz mehanske separacije oz. naj bi bile težave predvsem zaradi nepopolnega izgorevanja zaradi kurjenja na prenizkih temperaturah, do česar naj bi prihajalo zaradi premajhnega doziranja plina, ki bi ustvarjal višje temperature). Stegel je inšpektorjevo odločbo označil za zelo pomemben korak, saj lahko privede tudi do odvzema okoljevarstvenega dovoljenja.
 
Videmčan Dušan Klenovšek je povedal, da ima »zaradi papirnice astmo, doživel sem infarkt in preživel raka. V našem bloku skoraj ni dneva, da ne bi kakšen stanovalec šel na kemoterapijo. V 18 letih, odkar sem tukaj, nihče v našem bloku ni umrl normalne smrti.« Krško se po njegovih besedah zastruplja že vse, odkar deluje papirnica. »Dokler ne bo v zakonu opredeljeno, kakšne so kazni – ali so te kršitve prekrški ali so kazniva dejanja? Dokler so to prekrški, je to 'blažev žegen'« je menil in opozoril tudi na izpuste iz čistilne naprave na območju tovarne Vipap v Savo, kar se kaže v peni na njeni gladini. Analize vode, ki jih delajo v NEK, po njegovih besedah pokažejo marsikaj, zato bi jih bilo treba pridobiti. Poslanka Avšič Bogovič je pojasnila, da so v noveli ZVO prekrški prekategorizirani v hujše kršitve, ponavljajočim kršitvam pa lahko sledi odvzem okoljevarstvenega dovoljenja.
 
Moderatorka posveta Tajana Dvoršek je omenila aplikacijo, ki posameznikom omogoča prijavo onesnaženja in je povezana z inšpekcijo. »Po pregledu smo ugotovili, da ima Krško 16 pravilno podanih prijav, številka je zelo nizka. Na Vrhniki so imeli so imeli le iz naslova kompostarne 6000 prijav, tako da moramo začeti delati na tem, da kot lokalna skupnost pravilno in konkretno opozarjamo na to preko vseh teh organov, s čimer bomo kredibilnejši in močnejši,« je dejala. Druga stvar pa je vzpostavitev javnega monitoringa, za kar si v Mestni četrti Krško (prej KS) prizadevajo že štiri leta. Dejala je tudi, da je treba Vipapu dati čas, da uresniči že večkrat omenjene sklepe občinskega sveta.
 
Poslanka Vonta je opozorila na porabo sredstev iz naslova NORP, ki po njenem mnenju niso namenjena rednim odhodkom, ki jih imajo vse občine, ampak so za nadstandard. »Iz teh sredstev naj se financirajo te merilne naprave,« je dejala.
 
Občinska svetnica in do nedavnega podžupanja Brigita Piltaver Imperl je omenila tudi svoje slabe izkušnje z onesnaženim zrakom v Krškem, pomembno pa se ji zdi, da »občina končno sliši občanke in občane«.
 
Nekdanja učiteljica Tatjana Umek je na dogodku pogrešala več mlajših ljudi, sicer pa tudi  okoljskih vsebin v šolskih učnih programih. »Če hočeš vžgati, moraš najprej sam goreti,« je izpostavila učiteljsko geslo in izrazila hvaležnost civilni iniciativi, da je sprožila to vprašanje. Njenim besedam se je pridružil tudi bližnji sosed Vipapa Miro Čelan. »V smeteh je danes denar. Enkrat se je treba temu postaviti na pot in to prekiniti. Osebno sem za to, da se Vipap takoj zapre,« je dejal in zaključil: »Fasade lahko operemo, naših pljuč pa ne moremo nikoli oprati.«
 
Mag. Nataša Šerbec, nekdanja predsednica sveta KS mesta Krško, je na Miho Stegela naslovila vprašanje, kaj lahko lokalna skupnost naredi v zvezi z meritvami izpustov, da bi jim lahko zaupali in na podlagi njih ukrepali. Stegel je predlagal meritve ne le vzorcev zraka, ampak tudi vzorcev zemlje, pri čemer jih je treba večkrat ponoviti, pa tudi posvetovanje z neodvisnimi okoljskimi in zdravstvenimi strokovnjaki.
 
Tamara Vonta je ob koncu posveta poudarila, da se ne spomni, da bi bil v Krškem kdaj takšen odziv na kakšno temo, kar dokazuje, da gre res za veliko težavo. »Skupaj lahko kaj premaknemo,« je dejala.
 
P. P.

#povezujemoposavje