​Projekt JEK2 na občinskem svetu: veliko vprašanj in tudi pomislekov

Občinski svet Mestne občine Krško se je v četrtek na 12. redni seji seznanil s potekom projekta JEK2  in pobudo za Državni prostorski načrt za omenjeni projekt ter s postopkom vključevanja lokalne skupnosti pri umeščanju novega jedrskega objekta v prostor.

OBŠIRNA PREDSTAVITEV POBUDE ZA DPN IN PROJEKTA

Uvodoma je občinski svet nagovoril generalni direktor GEN energije dr. Dejan Paravan in izpostavil, da gre delo na projektu JEK2 z vso paro naprej, saj je pred njimi zaključek priprave pobude za državni prostorski načrt (DPN) pa tudi referendumska kampanja pred napovedanim jesenskim posvetovalnim referendumom o tem vprašanju. Svetnicam in svetnikom je položil na srce, da na podlagi izkušenj z obstoječo jedrsko elektrarno prepoznajo, da je »JEK2 priložnost za to regijo, ki jo je treba izkoristiti in podpreti«.

Vodja projekta JEK2 na GEN energiji dr. Bruno Glaser je poudaril, da so »na visokih obratih« in da bo gradivo za pobudo za DPN JEK2 pripravljeno v roku nekaj dni. Predstavil je interno analizo, ali je smiselno graditi eno ali dve novi enoti oz. oženje variant za JEK2, saj želijo imeti leta 2028, ko predvidevajo t. i. končno investitorjevo odločitev, »na mizi dve ali tri konkurenčne ponudbe ter sprejeti odločitev, po kateri ne bo več poti nazaj«. Na podlagi znane lokacije, tehnologije, liste sprejemljivih dobaviteljev in nekaterih analiz, npr. analize vpliva na elektroenergetski sistem, ki je pokazala, da se bodo z izgradnjo in priključitvijo JEK2 nekatere trase daljnovodov celo razbremenile, so se odločili za gradnjo ene enote in ne dveh, kot je bila ena od opcij. Omenjena študija je pokazala tudi, da bi največ posodobitev omrežja terjala dvojna enota, kar bi pomenilo dodatne stroške, pa tudi dolge postopke pri umeščanju daljnovodov, kar bi ogrozilo načrtovano časovnico, torej leta 2028 končno odločitev, leta 2032 začetek gradnje in leta 2039 začetek obratovanja JEK2. Tako so nabor osmih variant (petih za enojne in treh za dvojne enote ameriškega – Westinghouse, korejskega – KHNP in francoskega – EDF dizajna) zožili na pet variant (trije manjši in dva srednje velika reaktorja). Dotaknil se je tudi predvidenega hladilnega sistema oz. hladilnega stolpa, namesto dosedanjega sistema hlajenja s savsko vodo. Pri tem zbuja skrbi predvsem njegova višina in posledična senca. Kot je pojasnil Glaser, so na podlagi študije (za višino hladilnega stolpa 200 m, vendar bo dejanski stolp nižji, predvidoma med 160 in 180 m) ugotovili, da bo senca na 21. junij le zgodaj zjutraj segala malo čez Savo, sicer pa bo le znotraj tehnološkega dela elektrarne, najdaljša pa bo senca na 21. december, ko bo nekaj časa segala čez krožišče na drugem bregu Save.

Vodja službe inženiringa na GEN energiji dr. Robert Bergant je predstavil korake v postopku DPN za JEK2. Razdeljen je na pet večjih faz: letos izvedba potrebnih aktivnosti za sprejem sklepa o pričetku priprave DPN, naslednje leto priprava DPN, leta 2027 obdobje od sprejema DPN do FID (final investment decision), leta 2028 obdobje pridobivanja gradbenega dovoljenja in leta 2032 začetek sedemletne gradnje objekta. Kot je dejal, so tik pred tem, da na Ministrstvo za okolje in prostor (MOPE) in vzporedno na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) oddajo predlog pobude za DPN, nato se pobuda javno razgrne in vsi nosilci urejanja prostora bodo imeli možnost podajanja smernic, prav tako javnost. Po analizi smernic bo Vlada lahko sprejela sklep o pripravi DPN. S ciljem občankam in občanom približati informacije o projektu Naslednji teden, 23. maja, bodo začeli s predstavitvami projekta najprej v Krškem oz. v Informacijskem središču GEN ter nato v ostalih krajih po Sloveniji, junija pa bodo odprli informacijsko pisarno (predvidoma) v prostorih Mestne občine Krško, ki bo odprta nekajkrat na teden.

Vodja sektorja komuniciranja in trajnostnega razvoja Gorazd Slak je povzel poudarke aktualnih raziskav javnega mnenja, ki kažejo visoko, 70-odstotno stopnjo podpore projektu JEK2, v Posavju pa je ta še višja, okoli 76 %. S ciljem občankam in občanom približati informacije o projektu bo GEN energija junija v prostorih Mestne občine Krško odprla informacijsko pisarno, že naslednji teden pa bodo začeli cikel javnih predstavitev projekta po vsej Sloveniji, z začetkom 23. maja med 16. in 20. uro v Informacijskem središču GEN v Vrbini.

Vsebino pobude, območje obsega pobude z vidika različnih variant in dizajnov ter načrtovane spremljajoče ureditve je predstavila Damjana Pirc iz podjetja Savaprojekt, ki skupaj s podjetjem IBE pripravlja Pobudo za pripravo DPN in Idejne rešitve. Med drugim je povedala, da sta predvideni delavski naselji Žadovinek in Celuloza ter stanovanjsko območje Črnile (za delavce z družinami), sicer pa so za potrebe projekta predvidene številne (pre)ureditve: prestavitve plinovoda, obstoječe obvoznice Krško–Brežice po t. i. Vrbinski cesti, obstoječega daljnovoda Beričevo–Krško, vodovoda iz črpališča Brege in kanalizacije, načrtovana je tudi nova dostopna cesta od avtocestnega priključka do območja JEK2 vključno z novim mostom čez Savo južno od obstoječega mostu.

ŠTEVILNA VPRAŠANJA SVETNIKOV IN SVETNIC

V dobro uro dolgi razpravi so imeli občinski svetniki in svetniki številna vprašanja, zlasti glede (mikro)lokacije elektrarne, posledičnih omejitev v prostoru, spremljajočih infrastrukturnih (pre)ureditev itd. Aljoša Preskar (NSi) je izpostavil vprašanje, zakaj je predviden le en velik hladilni stolp in ne več manjših ter vprašanje mikrolokacije gorvodno (bližje Krškemu) namesto nizvodno ob Savi (proti Brežicam). Kot je pojasnil Glaser, ima hladilni stolp na naravni vlek ima zelo majhen vpliv na okolje in celo pozitiven vpliv na meglo, povečanje vlažnosti na mikrolokaciji je bilo ocenjeno na 0,21 %, medtem ko bi nižji stolpi povzročali več hrupa in drugih emisij, pa tudi porabili več elektrike. Glede mikrolokacije (pomisleke so izrazili tudi nekateri drugi svetniki, denimo Jože Kodela in Mitja Omerzu iz Energično za Krško) pa je dejal, da se je med odločanjem o vzhodni in zahodni lokaciji po vseh kriterijih slednja izkazala za boljšo. Vzhodna lokacija je namreč na izredno zahtevni geotektonski površini, tam je problem poplavne varnosti ne le Save, ampak tudi Potočnice, gradnja na njej bi terjala bistveno več kmetijskih in tudi stanovanjskih površin, omejena je tudi z bližino odlagališča NSRAO, Racelanda itd. »Zahodna lokacija je res bližje mestu, a so še vedno zagotovljene predpisane razdalje od mesta,« je poudaril Glaser.

Dejana Sevška (Modra smer) je zanimalo, kako je predvideno financiranje omenjenih prestavitev infrastrukture in naselij za delavce. Glaser je dejal, da se glede tega že ves čas pogovarjajo z deležniki in predvidevajo stroške, ki bodo nastali pri tem. Del predvidenih ureditev je vezan na sam projekt, drugi del pa na razvojne potrebe regije, glede česar poteka dialog preko RRA Posavje. »Projekt ni le GEN-ov, ampak je državni, zato se bo vključila tudi država. V pobudi za DPN bo konkretno vidno, koliko je predvideno za posamične ureditve,« je dejal.

Janja Starc (Obrtno-podjetniška lista) je opozorila, da bo v načrtovanje projekta treba vključiti tudi gospodarske interese, saj se Krško ne bo imelo skoraj nikamor več širiti, spomnila pa je tudi na osnutek uredbe o vodovarstvenih območjih, ki bi jo bilo treba uskladiti s projektom. Boštjan Pirc (SLS) je spomnil na zgodovino umeščanja odlagališča NSRAO v prostor, ko je bilo treba za uresničitev izpogajanih protokolov v vrednosti 32 milijonov evrov državo celo tožiti. »V primeru JEK2 moramo opredeliti zahteve na primeren način, investicija se mora odražati tudi v naših skupnih dobrinah – šolah, vrtcih, zdravstvenih, kulturnih in športnih objektih,« je dejal. Tudi on je vprašal o možnostih nadaljnjega razvoja Krškega glede na območje omejene rabe prostora, ki bo segalo skoraj do mesta, svetnik Sevšek je dodal še vprašanje o izgubi kmetijskih površin. Po Glaserjevih besedah ima to območje več pasov in le v izključitvenem območju 500 m so omejitve stroge, v omejenem območju 1500 m, ki sega približno do parkirišča pred tovarno Krka, pa so možne tudi izjeme in dovoljene nekatere dejavnosti. Tudi določene kmetijske površine se bodo po izgradnji lahko povrnile v prvotno rabo, nekatere površine pa bodo lahko uporabne za druge namene. »Z drugo tehnologijo bi za isto proizvodnjo elektrike rabili veliko večje površine, jedrska elektrarna ima v primerjavi s konvencionalnimi elektrarnami izredno majhen vpliv na okolje,« je poudaril.

Že omenjeni Omerzu je vprašal še, ali se poleg NSRAO kaj načrtuje tudi glede skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov (VRAO). Medtem ko je DPN za drugi silos v odlagališču NSRAO že potrjen, nima pa še gradbenega dovoljenja, je odgovoril Glaser, imamo za VRAO resolucijo o dolgoročni rešitvi, ki pa ne opredeljuje, ali bo to urejeno v Sloveniji ali v kakšnem mednarodnem programu. »Kot inženir si ne predstavljam, da bi gradili lastno odlagališče VRAO, to bi bilo predrago, lažje jih je izvoziti in plačati,« je dejal, je pa v projektu JEK2 predvideno suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo (kot so ga nedavno uredili v NEK), ki lahko služi za 100 ali več let.

Sevšek je postavil še vprašanje o možnosti izkoriščanja odvečne toplote oz. toplovodu za mesto Krško in okolico. Po besedah Glaserja odpadna toplota ni uporabna, ker ima prenizko temperaturo in je predaleč od mesta. Možno bi bilo vzeti paro iz sekundarnega sistema, kar bi pomenilo nižjo proizvodnjo elektrike, a bi za to morali zgraditi ustrezno infrastrukturo oz. parovod, kar pa bi bila draga in ekonomsko verjetno neupravičena investicija. Kristina Ogorevc Račič (SLS) je vprašala o možnostih ogrevanja bodočega krškega bazena. »Investicija v toplotno črpalko bi bila desetkrat večja kot v navadno toplotno črpalko za bazen. Uporabno je para, ki jo proizvedemo na turbini, a je treba pretehtati, ali imamo dosti odjemalcev, parovod in nastale stroške,« je dejal Glaser.

Jože Žabkar (SDS) je sprožil vprašanje, do katere meje je investicija še stroškovno smiselna. Glaser je dejal, da se v fazi umeščanja ukvarjajo tudi z ekonomiko, v grobem računajo, da bo potrebnih 7500 evrov na inštaliran kilovat, vendar to ni edini strošek, zato je pomembno, da dobijo poceni denar oz. po ugodnih obrestnih merah. »Pri dokaj konservativnih ocenah kaže na ekonomsko upravičenost projekta,« je zatrdil. Na vprašanje svetnika Sebastjana Komočarja (Modra smer) je zagotovil tudi, da se zavedajo, da bo treba nastalo škodo na infrastrukturi v času gradnje povrniti v prejšnje stanje, zato imajo za čas gradnje tudi namen zgraditi nov most in novo obvoznico do gradbišča.

SKLEP OBČINSKEGA SVETA

Po daljšem posvetovanju ožjega kolegija občinskega sveta so oblikovali in soglasno sprejeli naslednji sklep:

📌Občinski svet Mestne občine Krško se je seznanil s potekom projekta JEK2 in poudarki gradiva za Pobudo za Državni prostorski načrt JEK2, predstavljeno s strani podjetja GEN energija, d.o.o.
📌 Občinski svet Mestne občine Krško bo o podpori JEK2 odločal po zaključenem procesu pridobitve družbene sprejemljivosti v lokalni skupnosti in ob zakonsko usklajenih projektih za potrebe razvoja na področjih, ki so navedena v točki V. tega sklepa.
📌 Občinski svet Mestne občine Krško meni, da veljavna prostorska zakonodaja ni primerna za umeščanje v prostor takšnega objekta kot je JEK2, ki predstavlja najpomembnejši strateški energetski objekt v zgodovini Republike Slovenije.
Vsled temu Občinski svet Mestne občine Krško zahteva, da se rok za podajo smernic, kot ga opredeljuje ZUreP-3, za lokalno skupnost podaljša za dodatnih pet mesecev z možnostjo podaljšanja, saj bo imelo umeščanja JEK2 velik vpliv na vse dejavnike razvoja mestne občine Krško, zato je za pripravo smernic potrebno predhodno izvesti uskladitev vseh deležnikov vsebinskih področij, na katera bo umeščanja JEK2 imela vpliv.
📌 Mestni občini Krško mora biti v postopku umeščanja novega jedrskega objekta v njeno okolje zagotovljen status polnopravnega sogovornika.
📌 Občinski svet Mestne občine Krško zahteva, da se, zaradi potreb in omejitev načrtovanega novega jedrskega objekta na območju mestne občine Krško, ob umeščanju JEK2, vzporedno zagotovijo tudi prostorske rešitve, pomembne za razvoj lokalne skupnosti in sicer za potrebe razvoja:
- na področju gospodarstva in podjetništva,
- na stanovanjskem področju,
- prometne in komunalne infrastrukture ter infrastrukture za potrebe izrabe toplotne energije,
- na področju kulture in turizma,
- na področju izobraževanja in predšolske vzgoje,
- na področju sociale in zdravstva,
- na področju zaščite, reševanja in varnosti,
- na področju kmetijstva ter
- na področju športno rekreacijskih površin.
📌 Vlada Republike Slovenije naj pripravi in Mestni občini Krško predstavi strateški načrt, v katerem bodo opredeljene časovne in finančne obveznosti Vlade RS oziroma posameznih ministrstev ter investitorja oz. pobudnika DPN JEK2 pri realizaciji ureditev iz V. točke tega sklepa.
📌 Predstavitev strateškega načrta mora Vlada RS izvesti do sprejetja sklepa o pripravi DPN za JEK2.

Kot je po seji povedal župan Janez Kerin, so s sklepom pokazali da Mestni občini Krško in občinskemu svetu ni vseeno, kakšna bodo posledice umeščanja JEK2 v naše okolje in da se zavedajo svoje odgovornosti pri tem. Glede na slabe izkušnje iz obdobja umeščanja odlagališča NSRAO »smo sprejeli morda za nekoga malo strožji sklep, ampak verjamem, da imamo ob skupnem delovanju na koncu win-win kombinacijo«, je še dejal Kerin. Sklep je sicer naslovljen tako na državo kot investitorja, tj. GEN energijo.

VKLJUČEVANJE LOKALNE SKUPNOSTI

V nadaljevanju je Kerin predstavil še vključevanje lokalne skupnosti pri umeščanju JEK 2 v prostor. Kot je dejal, bo ustanovil tri komisije: ožjo, širšo in institut deliberativnega foruma. Ožjo komisijo bodo sestavljali predstavniki občinske uprave, zavodov na različnih področjih, koncesionarja za področje GJS, zaščite in reševanja, gospodarstva, podjetništva in kmetijstva. V širšo komisijo bodo vključeni še predstavniki občinskega sveta, mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter zainteresirane strokovne javnosti. Institut deliberacije (kar pomeni kritično preučitev vprašanj preko sistematično in strokovno vodenih procesov skupinskega posvetovanja) pa bo vzpostavila država. Izbrana bo strokovna organizacija, ki bo vodila natančen postopek posvetovanja s 100 reprezentativnimi predstavniki občank in občanov, da se vzpostavi sodelovanje civilne družbe v postopkih. »Namen deliberacije ni odločitev, ali se bo projekt izvedel ali ne, temveč kaj vse je treba postoriti, da se zagotovi čim širšo sprejemljivost objekta,« je poudaril župan. Tudi ta sklep je občinski svet soglasno potrdil.

P. P.

#povezujemoposavje