​V Kostanjevici na Krki proslavili 60 let organiziranega jamarstva

Pred Kostanjeviško jamo oz. pred jamarskim domom Martina Bolteza je v soboto, 1. junija, pod večer potekala prireditev ob 60-letnici organiziranega jamarstva v Kostanjevici na Krki, sicer pa je tam potekal tudi tridnevni dolenjski jamarski tabor.

Predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki Andrej Unetič je pripravil obsežnejši pregled zgodovine kostanjeviškega jamarstva, kjer so temeljni trije datumi: 1. avgusta 1937 odkritje Kostanjeviške jame, 1. marca 1964 ustanovitev samostojne jamarske sekcije v Kostanjevici na Krki, ki je 25. maja prerasla v samostojen Klub jamarjev Kostanjevica na Krki. 28. avgusta 1971 je bila urejena in za turizem slovesno odprta skoraj 300 metrov dolga turistična pot do Kapniške dvorane. Leta 1974 so kostanjeviški jamarji razvili prapor, ki je bil prvi jamarski prapor v tedanji Jugoslaviji. Med leti 1977 in 1980 je bila jama zaprta za obiskovalce in začela se je obširna prenova jamske infrastrukture. 20. oktobra 1984, ob krajevnem prazniku, je bila jama v sedanji podobi drugič slovesno odprta za obisk. 1. maja 1985 se je začela gradnja jamarskega doma in konec leta je v njem že potekalo prvo silvestrovanje.
 
Po letu 1990 je sledila nova doba večjih odkritij v Kostanjeviški jami in hkrati urejanja infrastrukture, člani kluba pa so se odpravili na več strokovnih ekskurzij v tujino, npr. v slovaške in češke jame, Risnjak, južni Velebit, Novo Zelandijo in Grčijo. 13. septembra 2014 so močno neurje nad Gorjanci in povečani pretoki Studene razdejali okolico jame, a so člani kluba do začetka nove sezone oz. aprila 2015 zaključili sanacijo. V zadnjih letih izpostavimo odkritje jame Himalaja (leta 2019) dolžine skoraj 1500 m in odkritje Gorjanca, najglobljega brezna v Gorjancih (leta 2022), globine 304 m.
 

Predsedniki Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki:
Martin Boltez 1969–1976 in 1980–1987
Franci Cvelbar 1976–1980
Brane Čuk 1987–2006
Franc Curhalek 2014–2017
Andrej Unetič 2006–2014 in 2017–2024 

Jamarji so pomemben člen lokalne skupnosti
 
Za bogato kronologijo dogodkov, ki so v zadnjih 87 letih ustvarjale vsebino jamarstva v dolini potoka Studene pa ni zaslužna smo narava in čudesa podzemlja, je dejal Unetič, ampak predvsem »na tisoče prostovoljnih ur dela nadobudnih jamark in jamarjev in njihovih simpatizerjev, podpornikov«. Da sta Kostanjeviška jama in klub jamarjev bistveni člen turistične ponudbe in družbenega življenja v Kostanjevici na Krki, potrjuje tudi dejstvo, da so leta 2019 prejeli Zlato listino Občine Kostanjevica na Krki, Brane Čuk (2019) in Matjaž Čuk (2023) pa Kostanjeviški srebrnik za svoje dosežke pri promociji in prepoznavnosti samega kraja iz vsebin jamarstva in turizma. Na območju kluba jamarjev imajo registriranih preko 100 jam in brezen, vsako leto se jim pridruži nekaj novih. Klub danes šteje 57 članov od tega je petina aktivnih raziskovalcev. Vsako leto je na kostanjeviški osnovni šoli organiziran jamarski krožek, od leta 1994 skoraj vsako leto organizirajo eno- ali večdnevno strokovno ekskurzijo za vse člane kluba v domače ali tuje jame, za člane vsako leto organizirajo jamarsko silvestrovanje in izdajo klubski koledar. Izdajajo tudi priložnostne publikacije, s katerimi poskušajo v čim večji meri ohranjati spomin na dosedanje delo članov kluba. Do danes je bilo izdanih 12 samostojnih publikacij, zadnjih osem se imenuje Pod kapnikom. Kot dve ključni osebi, ki sta v zadnjih 60 letih ustvarjali in vodili organizirano jamarstvo in turizem v dolini Studene, je Unetič izpostavil Martina Bolteza in Braneta Čuka. »Kostanjeviška jama nas tako ali drugače povezuje in združuje že zadnjih 87 let. Tudi zadnje dni nam je malo zagodlo vreme, jasa pred Kostanjeviško jamo je zopet poplavljena. Mogoče pa je to samo kulisa, s katero želimo predstaviti bistvo. Narava, voda, kamen, vnema, zaupanje, druženje. To so ključne stvari, ki nas bodo zagotovo združevali tudi v prihodnje,« je zaključil predsednik.
 
Zbrane, poleg članov domačega kluba jamarjev tudi udeležence dolenjskega jamarskega tabora, je nagovoril tudi kostanjeviški župan Robert Zagorc. Izpostavil je, da je Kostanjeviška jama eden vidnejših promotorjev in znamenitosti kostanjeviškega turizma, za tem pa stojijo ljudje – posamezniki in klub jamarjev kot celota, »ki si skozi leta in naravnim ujmam navkljub prizadevajo, da je podoba naše kraške lepotice takšna, kot je danes, in da vedoželjno odkrivajo vedno nove lepote podzemnega sveta doma in po svetu in ga delijo z nami«. Čestital je klubu ob jubileju in nagrajencem za priznanja, ki jih je v nadaljevanju podelil podpredsednik Jamarske zveze Slovenije Damijan Šiligoj.
 
Priznanja tudi domačim jamarjem
 
Med dobitniki priznanj Jamarske zveze Slovenije so bili tudi člani domačega kluba Janez Janževec, Anica Olovec in Adam Likar, med prejemniki zlatih znakov pa Ladka Čuk in Klub jamarjev Kostanjevica na Krki. Zlati znak je sicer dobil tudi Matjaž Bukovec, plaketo z zlatim znakom pa Zdravko Bučar, oba iz Jamarskega kluba Novo mesto.
 
Kot je bilo omenjeno, je konec tedna pri Kostanjeviški jami potekal tudi tridnevni dolenjski jamarski tabor, ki se ga je udeležilo več kot 60 jamarjev iz več slovenskih jamarskih klubov. Po jubilejni prireditvi in podelitvi priznanj ter večerji so pripravili še jamarske igre oz. speleotlon – velik zaboj z jamskimi ovirami, ki je bil zanimiv zlasti za mlajše.
 
P. P.

#povezujemoposavje