​V Leskovcu pri Krškem po več kot stoletju spet zazvonili bronasti zvonovi

7. junij 2026 bo z velikimi črkami zapisan v zgodovino župnije Leskovec pri Krškem in celotnega kraja, saj so v obnovljenem zvoniku župnijske cerkve Žalostne Matere Božje prvič zazvonili štirje novi zvonovi, ki jih je pred tem blagoslovil in posvetil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

V začetku leta 2024, ko so se pripravljali na pomembno obletnico – tisočletnico leskovške župnije – se je rodila zamisel, da bi v starodavnem zvoniku cerkve pri Mariji na jezeru, kot ji pravijo, po več kot stoletju znova zazveneli novi bronasti zvonovi. Tragika prve svetovne vojne je namreč skoraj po vseh cerkvah zaradi vojnih potreb vzela iz zvonikov bronaste zvonove za potrebe orožja. Nekatere župnije, predvsem na Gorenjskem, so si nove bronaste zvonove nabavile že takoj po vojni, na revnejših območjih Dolenjske in Posavja pa si tega naši predniki niso mogli privoščiti, zato so kupili cenejše železne. V Leskovcu so jih nabavili leta 1921 ter jih posvetili Žalostni Materi Božji, Srcu Jezusovemu, Frančišku Asiškemu in dušam v vicah. 

Iz ideje v akcijo

K projektu je strokovno pristopilo podjetje KRN d.o.o., ki je vodilo celoten proces – od prvih načrtov do zadnjih podrobnosti namestitve. Pogodbo o nakupu zvonov so simbolno podpisali prav na farni praznik, 15. avgusta lani, izdelali pa so jih v priznani livarni Royal Eijsbouts v nizozemskem Astnu. Hkrati je pod vodstvom Janeza Mojškriča in njegove ekipe potekala tudi temeljita obnova zvonika – od stolpne ure do stopnišča in nosilne konstrukcije. »Zato danes ne pozdravljamo le novih zvonov, ampak prenovljen prostor, ki jih bo nosil v prihodnost,« je povedala povezovalka prvega dela slovesnosti na trgu pred leskovško cerkvijo Petra Rep Bunetič.
 
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je nato v prisotnosti domačega župnika Mateja Gnidovca ter številnih dekanijskih in drugih duhovnikov blagoslovil najprej zvonik, nato pa še zvonove, oboje praznično ovenčane z zelenjem, ki so ga spletli po vaseh leskovške župnije. »Daj, da bodo verniki in vsi ljudje dobre volje po glasu teh zvonov rasli v edinosti s teboj in med seboj ter tako spolnili tvojo voljo. Naj pesem zvonov navdihuje naše misli in usmerja naša dela, da bomo gradili svet edinosti, miru in ljubezni,« je pri tem dejal nadškof, zatem pa vsak zvon posvetil svojemu zavetniku. Z lesenimi kladivci so po njih udarili najprej nadškof in župnik in nato njihovi botri, zatem pa so številni zbrani spremljali dvig vsakega zvonu, od najmanjšega do največjega, v zvonik, kar so opravili mojstri iz podjetij KRN in Avtodvigala Kerin, vsak dvig pa je pospremila glasba Pihalnega orkestra Krško. 

Štirje zvonovi - štiri zgodbe

Najmanjši zvon po velikosti je posvečen svetemu nadangelu Mihaelu, v krščanskem izročilu varuhu in zaščitniku, ki je povezan tudi z zadnjo uro človekovega življenja. Je t. i. navček, s katerim se naznani smrtno uro pokojnega, zato je na njem napis: »Mrtve objokujem in vernim dušam mir delim.« Težak je 390 kilogramov in bo odzvanjal v tonu a.  
 
Kot drugega so v zvonik dvignili zvon, posvečen svetemu Urbanu, enem najbolj znanih priprošnjikov za dobro letino – še posebej za vinsko trto, h kateremu so se ljudje zatekali ob pozebi, neurjih in ob strahu, da bi bila uničena sad sadovnjaka in vinograda. Na njem je zato zapisan klic: »Treska in hudega vremena – reši nas, o Gospod.« Zvon je težak 673 kilogramov in bo pel v tonu fis.
 
Tretji je prišel na vrsto zvon, posvečen svetemu Jožefu, možu tišine, zvestobe in dejanj, zavetniku družin, očetov, doma in dela, pa tudi zavetniku našega naroda in domovine.  Na njem je zapisana prošnja: »Sveti Jožef, varuj naš slovenski narod in naše družine.« Težak je 1361 kilogramov in bo zvenel v tonu d.
 
Na koncu so dvignili še najtežji zvon in najgloblji po svojem pomenu, posvečen farni zavetnici – Žalostni Materi Božji
ter v spomin prvotnemu patrociniju Marijinega vnebovzetja. Na njem je zapis: »Žalostna Mati Božja in kraljica v nebesa vzeta, varuj našo leskovško faro, ob tisočletnici župnije, leto Gospodovo 2025.« Njegov glas bo zazvenel v tonu h, težak pa je 2421 kilogramov.
 
Po dvigu vseh zvonov v zvonik, so verniki skupaj z nadškofom v procesiji odšli v cerkev, kjer je potekala slovesna sveta maša, na kateri so se zahvalili za ta zgodovinski dan, ki ni dan vsaki generaciji, ter za vse dobrotnike in farane, ki so pomagali uresničiti to zgodbo. Med mašo je pel domač cerkveni zbor pod vodstvom Kristine Salmič Lovšin.

Znamenje, da vera v kraju še živi

Ob koncu je zbrane nagovoril še predstavnik župljanov Iztok Starc in spomnil na lansko 1000-letnico župnije, ob kateri so obudili zavedanje, »da naše korenine niso le zgodovinski spomin, ampak živa dediščina, iz katere raste sedanjost in prihodnost. // Zvonovi so bili skozi stoletja glasnik tega izročila. Klicali so k molitvi, spremljali človeka ob rojstvu, praznikih in smrti, svarili pred nevarnostjo ter povezovali skupnost.« In nadaljeval: »Novi zvonovi so zato več kot le glasbilo, so znamenje, da vera v našem kraju še živi, da znamo tudi danes stopiti, darovati, graditi ter gledati naprej. Hkrati bodo zvonovi spomin prihodnjim rodovom, da je tukaj živelo občestvo ljudi, ki je ljubilo Boga, svojo domovino in svoj domači kraj.«
 
Župnik Gnidovec je nato podelil priznanja bronastim, srebrnim in zlatim botrom zvonov, ki so prvič zazvonili nekaj po 17. uri, ko so v cerkvi zapeli zahvalno pesem. »Bronasti zvonovi dajejo zelo lep, poln in bogat zvok. Njihovo zvenenje (resonanca) je daljše. Bron omogoča nastanek med seboj več usklajenih tonov, ki tvorijo bogat in prijeten zvočni spekter. Zdi se mi, da si naša župnija s tisočletno tradicijo po dolgem stoletju zasluži, da po njej zopet odmeva pravi zven bronastih zvonov. Sedaj se lahko ponašamo s tretjim največjim zvonom na Dolenjskem,« je povedal za naš medij.
 
Maši je sledil še t. i. ofer (darovanje) za nove zvonove, seveda pa si je dogodek zaslužil, da ga zaključijo s pogostitvijo na trgu pred cerkvijo.
 
P. P., foto: P. P. in Župnija Leskovec pri Krškem

#povezujemoposavje