Balerina v/pod vodo Ana Kovačič
Sinhrona plavalka Ana Kovačič
se spominja, da jo je ples v/na vodi navdušil tik pred vpisom v osnovno šolo, ko je med letovanjem s staršema s plaže opazovala skupino deklet iz tujine med vadbo prvin in plesa v morju. In ker je zatem njen vpis v brestaniško osnovno šolo sovpadel z začetki delovanja krškega kluba, šestletnica pa je bila v svoji želji, da želi plesati v vodi neomajna, sta jo starša vpisala k uram vadbe k prof. Darini Svozilovi. V bistvu se je že po slabem letu vadbe izkazalo, da ima Ana odlično orientacijo v vodi in zelo dobre telesne predispozicije za umetnostno plavanje, ki je na prvem mestu pogojeno s sposobnostjo lebdenja v/pod vodo, saj je najpomembnejše pravilo, pripoveduje devetošolka, da se med zaveslaji, izvajanjem različnih položajev, elementov in prvin z nobenim delom telesa ne dotakneš tal bazena. Ana je do sedaj osvojila že več kot deset odličij tako na državnih prvenstvih kot drugih tekmovanjih, lani je na državnem prvenstvu osvojila celo naslov državne prvakinje v kategoriji deklice 12 let in mlajše v prvinah, ki so njena najmočnejša panoga, na letošnjem državnem prevenstvu pa dve srebrni odličji, poleg naslova podprvakinje v svoji kategoriji tudi srebrno odličje na vzporedno organiziranem tekmovanju Absolutno Open, ki se ga zaradi večje konkurence udeležujejo tudi tekmovalke iz tujih klubov. Ana trenutno tekmuje v dveh starostnih kategorijah, tako v U12 kot U15 (kadetinje 15 let in mlajše). Tekmovanja potekajo v disciplinah posamezno, par in skupina, glede na sestavo pa gre za prikaz prvin v/pod vodo, obvezno sestavo, poljubno sestavo, sestavo podskupin in akrobatsko sestavo.
Zelo dobri rezultati kljub nemogočim pogojem vadbe
Med raziskovanjem začetkov skladnostnega ali umetnostnega plavanja v Sloveniji smo ugotovili, da gre za še vedno relativno mlado športo panogo, začetki katere segajo v prva leta po osamosvojitvi in so neločljivo povezani tudi s samo ustanoviteljico krškega kluba
Darino Svozilovo. Slednja je leta 2005 diplomirala na ljubljanski Fakulteti za šport in kot nekdanja češka sinhrona plavalka že v času študija neposredno prenesla veliko znanja, tehnik in ostalih izkušenj v slovenski prostor. Prvi klub, Klub Sinhronega plavanja Rusalka, je bil leta 2009 ustanovljen v Velenju, v letih, ki so sledila, je bilo ustanovljenih še pet klubov po državi: Klub umetnostnega plavanja Katalina Ljubljana, Klub sinhronega plavanja Krško, Skupina sinhronega plavanja Triglav Kranj, SyncSwim klub Koper in kot zadnji izmed klubov v minulem letu GO Synchro klub Nova Gorica. Kljub temu da imajo plavalke v krškem klubu v primerjavi z ostalimi klubi najslabše pogoje za vadbo, dosegajo nadpovprečne rezultate, denimo na letošnjem državnem tekmovanju je osem krških tekmovalk osvojilo štiri odličja. Dekleta dvakrat na teden trenirajo po eno uro v bazenu OŠ Leskovec pri Krškem, kjer jim 1,5 m visoka voda seže le do pasu, kar pomeni, da pod vodo ne morejo izvesti ali dodelati določenih prvin, ki zahtevajo globino. Tako starši od jeseni minulega leta vozijo dekleta še dodatno enkrat na teden na uro in pol dolge treninge na novomeški bazen, pred tem pa so jih v ta namen vozili po bazenih, ki po globini zadoščajo minimalno predpisanim normativom 2,5 m globine, tako po Posavju kot izven njega ali celo preko meje.
Balet v vodi
Vodni ples ali plavalni balet, ki ga pri nas kot olimpijski šport tu in tam lahko spremljamo le preko tujih športnih programov, pripoveduje Ana, je tehnično zelo zahteven šport, ki ga najlažje ponazori z besedami, da gre za zrcalno sliko gimnastičnih prvin ali baleta. Plavalke morajo imeti predvsem moč v okončninah, saj je pri premikanju bistvena uporaba rok, z glavo pa so največkrat obrnjene navzdol, to je pod vodo, zaradi česar je tudi zelo pomembna tehnika dihanja. Zato je njihov najpomembnejši pripomoček ščipalka za nos, seveda tudi enodelne kopalke, na tekmovanjih pa sodniki ocenjujejo različne položaje in prvine, kot so med drugim delfin, ščuka, flamingo, podmornica, baletna noga, kapljica, cvet ipd. Pomembno je, da so v duo nastopih in nastopih v skupini gibi plavalk čim bolj dovršeni, usklajeni tako gibalno kot z glasbo, pri čemer morajo biti izvedeni elementi pospremljeni tudi z obrazno mimiko, ki pride še močneje do izraza pri naličenih obrazih z nepremočljivimi ličili in poenotenimi pričeskami, z gelom utrjenimi in praviloma v figo spetimi lasmi.
»Želim si ostati čim dlje del tega lepega športa,« pravi Ana, pri čemer izrazi upanje, da bo tudi s prehodom v srednjo šolo lahko šolske obveznosti usklajevala s treningi in da bo kot plavalka dočakala novozgrajeni bazen v Krškem, ki bo omogočal tako normalno vadbo kot izvedbo tekmovanj, da bodo lahko plavalke lepoto sinhronega plavanja približale širšemu občinstvu in zanj navdušile še več mladih.
BOJANA MAVSAR
(članek je bil objavljen v 26. septembra izdanem časopisu Posavski obzornik)
#povezujemoposavje
