Kajakaš na mirnih vodah Jakob Stojanović: Njegove sanje so olimpijske igre

Kdor je podrobneje spremljal športne objave v minulem letu, je lahko večkrat zasledil ime mladega in perspektivnega tekmovalca v kajaku na mirnih vodah. Gre za Jakoba Stojanovića z Gorenjih Skopic, ki je sicer član KK Soške elektrarne in dijak gimnazije v Tolminu, nedavno pa se je znašel tudi med nagrajenimi slovenskimi mladimi upi.

Strast 18-letnega Jakoba Stojanovića je že od otroških let kajak, nad katerim je bil takoj čisto navdušen. Njegova kajakaška pot se je tako začela že pred desetimi leti. Na pomladni dan v tretjem razredu osnovne šole se je čisto po naključju znašel na treningu Kajak kanu kluba Čatež. »Zelo sem se zabaval. Ta čas so bili treningi zabava, igra, učenje kajaka in ohladitev na vroč poletni dan. Skupaj smo potovali in boljše družbe mlad človek ne bi mogel imeti. Čez čas pa se je vse skupaj zresnilo. Treningi so postali konstantno zahtevnejši. To mi je bilo všeč,« se Jakob spominja svojih začetkov v tem vodnem športu in nadaljuje, da se je v nekem trenutku začel zavedati, da če želi biti najboljši, tak način dela in treninga ne bo zadostoval. »Prišlo je do prelomnice in vprašanja: a se grem zares ali pa sploh ne? Odločil sem se za prvo možnost. Odšel sem na Most na Soči, kjer sem lahko treniral z najboljšimi, da bi bil lahko tudi jaz najboljši,« ob tem dodaja in pravi, da sprva to ni bilo tako enostavno, saj je iz povsem drugega konca Slovenije in je zaradi treninga moral prepotovati celo državo. A človek se sčasoma vsega navadi in tudi Jakob se je hitro prilagodil novi situaciji, ne nazadnje se je vpisal na gimnazijo v Tolminu in se naselil v tamkajšnjem dijaškem domu, da lahko med tednom pod budnim očesom trenerja Jerneja Župančiča Regenta čim bolj kvalitetno trenira v kajakaškem centru Most na Soči. »Že čisto na začetku mi je šel kajak na mirnih vodah bolje. To se je kasneje prelevilo v veliko ljubezen. Všeč mi je hitrost, veter v laseh in svoboda, ki jo začutim, ko veslam po najbolj romantičnih jezerih sveta. Rad imam tudi trenažni proces za ta šport. Za kajak na divjih vodah sem prevelik in ’preštorast’,« priznava.

Njegovi največji vzorniki starša in trener

Ko se ozre na leto 2021, ga označi kot »preprosto izjemno«. Navdušen je prav nad vsakim trenutkom, ki ga je doživel. »Spoznal sem toliko izjemnih, zabavnih in neoporečno zanimivih ljudi, raziskal izjemne kotičke Evrope ter zraven še osebno rasel. Lanska sezona je bila zame daleč najboljša doslej. V spomin se mi je najbolj zasidralo svetovno prvenstvo, ki je bilo moje prvo. Zelo sem zadovoljen z vsemi rezultati,« pravi o res zelo uspešnem letu. Na svetovnem mladinskem prvenstvu na Portugalskem je namreč zasedel 8. mesto v disciplini K1 na 500 m. Prav tako 8. je bil v isti disciplini in razdalji na mladinskem EP na Poljskem, omeniti velja še tri 3. mesta v disciplini K1 na 200 m, K2 na 500 m in K2 na 1000 m na mednarodnem tekmovanju na Slovaškem ter 1. mesto v disciplini K1 na 200 m in v disciplini K1 na 500 m na državnem prvenstvu v Murski Soboti. Tudi v letih 2019 in 2020 si je prav tako nabral že nekaj vrhunskih uvrstitev in odmevnih rezultatov ter postal državni prvak. Njegove največje sanje so olimpijske igre. »Vidim, da so s trdim delom in odrekanjem ter res veliko željo uresničljive. Upam seveda, da bom zdrav in brez poškodb. Na Portugalskem sem tekmoval v svoji starostni skupini z najboljšimi na svetu in dosegel A-finale ter 8. mesto, kar me je navdalo še z več volje in zaleta,« pravi mladi športnik, ki pridno nabira medalje. Ogromno mu pomeni podpora staršev, ki sta poleg njegovega trenerja tudi Jakobova največja vzornika. »Brez njih ne bi bil niti blizu, kjer sem danes. Podpora staršev in trenerja mi pomeni zelo veliko in zanjo sem jim nepopisno hvaležen. Vlivajo mi moč in upanje, ko ga sam nimam,« pove. Z izbranimi besedami še posebej govori o trenerju Župančiču Regentu, udeležencu olimpijskih iger v Atenah 2004 in Pekingu 2008: »Pokazal mi je, da z dovolj zagrizenosti in trdega dela lahko uspeš kjerkoli. Kot mlad si je želel priti na olimpijske igre, sledil je svojim sanjam in to mu je uspelo, brez trenerja, čisto samostojno. Njegova zgodba mi je v navdih. Uresničil je svoje sanje in ob tem spoznal svet ter si nabral veliko izkušenj. Tega si želim tudi sam.«

V 2022 matura in prvič med člani

Pred njim je v letu 2022 matura, ki jo seveda želi narediti, poleg tega presedla v novo starostno kategorijo članov, pri čemer upa, da bo ta preskok uspel. »V prihodnosti pa si želim biti najboljši,« odločno izjavi. K temu bodo zagotovo pripomogla tudi sredstva, ki jih bo prejel kot eden od zmagovalcev Triglavove akcije Mladi upi 2021. »Denar bo šel v nakup opreme, fizioterapijo, priprave in vse tisto, kar mi omogoči čim bolj kvaliteten trening. Še enkrat bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame. To mi neizmerno veliko pomeni,« je Jakob še kako hvaležen vsem, ki so mu omogočili nadaljevanje poti do največjih sanj.

Rok Retelj, foto: osebni arhiv

Prispevek je objavljen v današnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje