Karate festival za Jukičevih 40 let v kimonu

V minulem letu smo ob vseh rednih treningih v sodelovanju Yuki karate šole in Judo centra Krško lako spremljali kar nekaj zanimivih seminarjev, delavnic in izobraževanj, celo promocijo knjige o povezavi juda in karateja. Ob prelomu leta pa so nam v Krškem, na Čatežu in v Brežicah pripravili pravi festival karateja, juda, borilnih veščin in za po vrhu še razstavo umetniških slik japonskega slikarja Hidea Otsukija.

V okviru festivala so mladi karateisti opravili tudi izpite, proslavo, druženje in celo pet različnih seminarjev, delavnic ali izobraževanj: prvo iz področja juda sta minuli konec tedna pripravila krški trener Ivan Širola in slovenski reprezentant Aljaž Sedej, nato pa še dve iz Rindo Shito Ryu karateja iz Kyota (ki ju je vodil Veljko Jukič) ter dve iz okinawskega Taira Goju karateja (ki ju je vodil mojster iz Italije Andrea Buttazzoni)!

Vrhunec novoletne Embu-Sai prireditve (kot se po japonsko reče festivalu z nastopi – s showom!) pa je bil prikaz borilnih veščin na Čatežu, v domu krajanov, kjer so na vrhuncu prireditve tudi odprli prvo mednarodno slikarsko razstavo mladega Japonca iz Kyota Hidea Otsukija. Le-ta je mladost preživljal v ZDA, po povratku na Japonsko pa se je šolal dalje na umetniški univerzi Saga v Kyotu, ter tako povezal svoje zahodne (tudi šolske, kulturne in socialne) izkušnje z modrostjo in umetnostjo Vzhoda!

Tako smo v Posavju, nemara pa tudi v Sloveniji, v obdobju enega tedna v videli in doživeli nekaj raznorodnih prireditev, s skupno rdečo nitjo – povezati umetnost z borilnimi umetnostmi! »Ko sem septembra prijateljem med obiskom Japonske predstavil svoj jubilej – 40 let delovanja v karateju ter jih povabil v Slovenijo – sem doživel odobravanje in zanimanje: prav umetnik Ohtsuki pa se je takoj navdušil nad idejo skupnega dogodka: razstave in predstave karateja,« je po zaključenem festivalu povedal organizator Jukič, ki je k temu pritegnil tudi Ivana Širolo in še nekaj starih prijateljev iz raznorodnih veščin, na čelu s mentorjem Stanetom Iskro!

»V Judo klubu Krško se v celoti posvečamo delu z mladimi, naj si bo to kot rekreativci ali kot tekmovalci,« pravi Ivan Širola. »Pri tem osvajamo vedno nova znanja juda, k temu smo dodali še tehnike brazilskega jiu-jitsa (BJJ), prišlo pa je obdobje, ko je mladim in starim ljubiteljem juda potrebno ponuditi nekaj več, zato sva skupaj z reprezentantom Aljažem Sedejem, iz Bežigrada, kjer sva včasih skupaj trenirala, zastavila tudi dodatno izobraževanje – seminar v judo centru Krško,« je o svojih načrtih in potezah spregovoril trener hitro rastočega krškega judo kluba Ivan: »Ker že leta z Veljkom odlično sodelujeva, se mi je zdelo zanimivo, das svojim prispevkom in delom dopolnimo to Embu-Sai pobudo!«

Tako se je festival borilnih veščin 'odprl' z judo seminarjem in z obiskom japonskega umetnika Hidea Ohtsukija, ki sicer tudi spada v karate šolo Rindo iz Kyota! Ohtsuki si je z zanimanjem ogledal treninge naših judoistov v Krškem, spremljal potek karate izpitov na OŠ Brežice (kjer so izpite za pas opravljali člani iz vseh 3 sekcij: Krško, Čatež in Brežice), nato pomagal pri pripravi prireditve in postavitvi razstave, za zaključek pa je pred povratkom na Japonsko sodeloval še na 4 delavnicah karateja, ki so potekale razpete med Judo centrom Krško in »karate butikom Čatež« (tako so namreč poimenovali malo telovadnico v dvorani KS Čatež!

Vse te »Embusai« dejavnosti so imele skupno misel: predstaviti nekatere borilne veščine Vzhoda skupaj z umetnostjo v eni prireditvi: kot karate show, kjer so se predstavili tudi mojstri jiu jitsa in celo kobuda (starinsko okinawsko orožje: 'tonfa' in 'sai'). Prireditev je v temi in ob bobnih otvoril Peter Dirnbek z izvedbo skrivnostne Rindo kate Konjo! Do konca Petrovega nastopa so se prižgali reflektorji in nastop se je nadaljeval z otroci, ki vadijo v skupini Yuki-karate za otroke na OŠ Brežice, ter OŠ Dobova in Kapele, pod vodstvom trenerke in mojstrice Keti Starc, pokazali pa so nekaj posebnih tehnik vadbe, prilagojene za otroke, a tudi prve korake otroškega športnega boja, ki pa se je na koncu prelevil v tradicionalno kato Pinan Nidan.

Na koncu so se vsi mladi poravanali pred Stanetom Iskro, starosto slovenskega karateja, ki jim je z nagovorom in stiskom roke izročil diplome za dosežene pasove. Namesto politikov je tokrat nastopil Milan Jamnik, ki se je spomnil več kot treh desetletij srečevanja z Veljko Jukičem (ki je prav tu hkrati slavil svoj karate jubilej!) : od olimpijskih iger v Sarajevu, moto GP dirk na Reki, F1 v Imoli – svojo športno kariero v ekipi Čateža pa je začel kot mladi veslač na maratonu Čatež – Zagreb – a si je pred leti izbral prav Čatež za bazo razvoja svoje karate šole.

Show sta dopolnila tudi Polona in Bojan iz skupine Doktor Doktor. Bojan Sotošek je imel dvojno vlogo: tokrat je bil tudi uradni napovedovalec, kar je bil za glasbenika z amatersko gledališko kariero in starega showmana lahek zalogaj! Nekaj točk so pripravili tudi gostje iz Hrvaške na čelu z mojstrom Ahmadom Albouzom (ki vadijo trdo obliko Kyokoshinkan karateja): ta se je končala z golorokim lomljenjem kamenja.

Sekcija 'Yuki za pogumne' iz Krškega je tudi pokazala tekmovalno kato Bassai Dai, v prvem delu ceremonije pa je Jukič podelil priznanja brežiškim pionirjem karateja, ki so soustvarjali ta šport pred 4 desetletji: Nikicu Putniku, trenerju iz Zagreba, prvemu karatev predsedniku Vinku Šebreku, Stanetu Iskri (ki je tedaj pomagal postaviti na noge Budokai karate klub v Dobovi in sekcijo v Gimnaziji Brežice!) ter Vasu Vesiću, enemu dod prvih pomembnih trenerjev iz pionirskih časov.

Z dvema točkama sta nastopili tudi člani DBV Katana Globoko, voditelj Bojan pa je ugotovil, da jiu jitsu ni doma na Japonskem, pač pa v Globokem! Na vrhu nastopa sta se izkazala Jože in Andrejka Ferenčak, hči pa je med akcijo mimogrede z vso močjo zadela očeta z brco v trebuh (ker je le-ta zamudil z izmikom in blokado!), a je ta stisnil zobe in mišice in to pretrpek ter vseeno izvedel obrambo, kot se to zahteva v vsaki vrhunski tehniki..!

Kljub temu, da Ferenčake najbolj poznamo po Andrejkinih tekmovalnih medaljah, pa je malo znano, da je Jože svojo kariero začel v karateju: kot član, tekmovalec in trener Budokai Dobova. Starosta Iskra in veteran Jukič sta mu po jiu jitsu nastopu podelila priznanje 'Pionir dobovskega karateja', to pa so si s svojo aktivnostjo in dolgoletnimi treningi prisližili tudi: Branko Jurman (ki je iz Dobove prestopil v KK Brežice, sedaj pa še vedno rekrativno trenira tajski boks), Danijel Lipar (ki je ob karateju tekmoval tudi v jiu jitsuju) in Mirko Požar (ki je vrhunec kariere ni doživel kot član Budokai Dobava ampak kasneje kot tekmovalec v Brežicah)!

Presenečeni, a zadovoljni 'Pionirji dobovskega karateja' so z veliko zamudo dobili vsaj drobno priznanje za svojo dolgoletno privrženost borilnim veščinam! Z nekaj točkami so se znova izkazali gostje iz Hrvaške, pa tudi ekipa iz Krškega, ki je pokazala umetniško Rindo kato iz Kyota; ki je mešanica či-gonga, tai-chija in karateja: En-Rin. Po tem sta znova morala na oder starosta in veteran, ki sta za zaključek podelila priznanja – tokrat pionirjem slovenskega Rindo karateja: Jerneju Severju, Kamilu Frasu, Branku Vališerju in Petru Dirnbeku.

Nekaj osnov športnega in bojevitega karateja sta pokazala: domačinka, Čatežanka in reprezentantka Kaja Budič (ki je pred mesecem dni dovolj uspešno doživela svoj ognjeni krst na svojem prvem svetovnem prvenstvu!) in Branko Vališer, stari prvak in sedaj trener! Oba sta navdušila s svojimi nožnimi specialkami!

Za zaključek smo še imeli dve predstavi okinawskega kobuda (tradicionalnega orožja) na dva načina: Kamil Fras, bivši vrhunski tekmovalec in sedaj (tako kot Vališer) trener iz Selnice ob Dravi (a tudi uradni inštruktor) nam je pokazal tehniko in neverjetno spretnost uporabe policijske 'tonfe', za zaključek pa je tudi Jukič suknjič zamenjal s kimonom ter je pokazal svojo kato s okinawskim orožjem 'sai'!

Le-ta je pred stoletji pomenil posebno orožje, s katerim so se lahko kmetje in policaji zoperstavili tudi roparskim samurajem s katano, a je že nekaj desetletij predstavlja najljubši način vadbe teh tehnik trenerja Veljka, ki je sicer vrhunec kariere doživel v golorokem boju kot svetovni viceprvak med veterani v Kobeju (Japonska) leta 2009, preden se je v celoti posvetil trenerskem delu z mladimi!

Po zadnjem nastopu je mikrofon prevzel gost iz Japonske Hideo Otsuki in povabil Jukiča nazaj na oder: ob njegovem jubileju – 40 letni zvestobi kimonu – sta mu skupaj z glavnim inštruktorjem Rindo šole Satom podarila posebej vezeni 'Rin' kimono, v imenu predsednika Rindo šole (iz Nare) Hidekija Eta pa je Ohtsuki Jukiču izročil tudi tradicionalno japonsko kaligrafijo s simbolom 'Ryu' – zmaja zaščitnika, da ga bo le-ta v skladu z orientalno tradicijo varoval in navdihoval v njegovem bodočem poučevanju in delovanju! Veljko je vidno ganjen priznal: »Nikoli se nisem nadejal takšnih časti, tako izkazanega spoštovanja! Karate me je že nagradil z veliko lepimi trenutki (res sem prestal tudi marsikaterega grdega, poškodbe, poraze...), a je ta Embu-Sai in vsa priznanja iz Japonske zagotovo eden od najlepših sploh!«

Po zaključeni karate ceremeniji so protagonisti zamenjali vloge: mikrofon je prevzel Bojan in emisarja iz Kyota pozval, naj namesto kot karateist stopi nazaj v luč žarometov kot umetnik: skupaj z Veljkom sta mu nato odprla razstavo, ki je med prisotnimi mladimi in starimi karateisti, a tudi drugimi ljubitelji borilnih veščin, njih družinami in prijatelji vzbudila nemalo zanimanja, saj nam je azijska umetnost precej daleč, a vseeno na Čatežu lahko tudi zelo blizu!

Večer sta še popestrila Polona in Bojan (tokrat spet kot Doktor Doktor), pa tudi Jukič in Ferenčak (nekdaj tekmeca v dvobojih Brežice : Dobova) s svojimi anekdotami iz športnega in trenerskega življenja, Čatež pa je tako za en teden in še posebej za en večer postal središče družabnega življenja posavskega mini festivala borilnih veščin, prav v dvorani nad sotočjem Krke in Save, kjer je pred desetletji tudi Jože Ferenčak (preden se je posvetil jiu jitsuju) vodil treninge Budokai karateja!

Festival se je zaključil še s štirimi delavnicami kot obliko mednarodnega sodelovanja medJaponsko, Italijo, Hrvaško in Slovenijo (dve sta potekali v Krškem v judo centru, dve pa v 'karate butiku' na Čatežu) kjer sta Veljko in gost Andrea Buttatzzoni iz Italije poučevala skrivnosti Rindo ali Taira karateja, v Stanetu Iskri pa sta imela ob sebi budnega opazovalca in analitika: »V karateju je skrito veliko bogatstvo, znanje in modrost, katerega še vedno z radovednostjo proučujem. Veseli me, da je moj nekdanji učenec in tudi pomočnik ('sempai') Veljko tako dolgo vztrajal na karate poti! Zato si zagotovo zasluži priznanje, a tudi za pot iskanja znanja, razvoja trenerskega dela in dolgoletno negovanje izmenjave z Japonsko. Zato sem ga ob tem dogodku tudi predlagal za posebno življensko nagrado: zlati znak KZS,« je povedal Iskra!

»Znati več in bolje je osnovni motiv vsakega uspešnega trenerja: več kot nas je takšnih, močnejši so naši učenci. Šele tako je karate veliko več kot le šport ali trening samoobrambe: je spoznanje trajnega izpopolnjevanja, življenskega razvoja in trajnega učenja. Na Čatežu smo se tako zbrali mnogi – a vse sorodne duše, mojstri in učenci borilnih veščin,« se je veselil starosta Stane.

»Še enkrat vse čestike Jukiču za idejo festivala, gostu Hideo Ohtsukiju za obisk in odlično razstavo, ki je pokazala, da je lahko karate tudi veliko več: most med narodi in med kulturami; a tudi med umetnostjo in borilno veščino,« je menil Iskra!

Jukič je po odlični prireditvi (izjemoma!) ostal brez besed, a navdahnjen od številnih čestitk in komplimentov. Le kdo ve, kaj vse pa bo o nas, pa tudi o Čatežu, Krškem, Brežicah, Kapelah in Dobovi (obiskal je tudi tri OŠ in seveda: tudi redakcijo Posavskega obzornika!) ter Sloveniji povedal Ohtsuki na Japonskem po zaključku razstave in festivala Embu-Sai po povratku domov? Ga je Slovenija res tako navdušila, da ga bomo morda drugo jesen znova srečali: tedaj kot podiplomskega študenta na likovni akademiji v Ljubljani!

Željko JeličičFoto: Goran Krošelj in Željko Jeličič