Larisa želi priti v sam svetovni vrh

Šahovski klub Triglav Krško premore kar nekaj zelo dobrih in nadvse uspešnih članov. Ena od njih je tudi Larisa Kuhar z Gorenje Pirošice, ki je pred kratkim postala državna prvakinja do 14 let v standardnem šahu, s tem pa si je zagotovila tudi nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Urugvaju.

13-letna Larisa, ki obiskuje 7. razred OŠ Cerklje ob Krki, se s šahom ukvarja šele štiri leta. V 3. razredu ji je mama pokazala nekaj šahovskih potez, predtem sploh ni poznala šahovskih figur in šahovnice. Hitro jih je usvojila, se v šoli vpisala v šahovski krožek, ki ga je vodil učitelj Branko Košar. Prvo njeno tekmovanje je bilo šolsko ekipno tekmovanje v Zrečah, kjer je z vrstnicami iz cerkljanske šole osvojila dve drugi mesti do 9 in 12 let. Oktobra 2013 se je včlanila v ŠK Triglav Krško, decembra je na Božičkovem turnirju že prejela prvi pokal. V februarju 2014 je nastopila na svojem prvem državnem prvenstvu na Otočcu in v starostni kategoriji do 10 let osvojila osmo mesto, kar je bil več kot odličen rezultatski uvod in dokaz, da iz tega dekleta še bo nekaj. Po DP je začela individualne treninge s trenerjem mladinske dekliške ekipe v klubu Marjanom Božičem, ki je tudi vodja šolskih šahovskih krožkov, glavni sodnik mnogih turnirjev v Sloveniji ter po rezultatih drugi najboljši trener za dekleta v Sloveniji. Larisini uspehi so se samo še stopnjevali: v Dolenjsko-posavski kadetski ligi je bila med šahistkami do 12 let prva leta 2015 in druga leto pozneje; lani je s svojimi klubskimi kolegicami na ekipnem DP do 16 let pometla s konkurenco, do 20 let pa so bile tretje; na decembrskem EP v pospešenem šahu v Novem Sadu je v svoji starostni kategoriji osvojila četrto mesto, s čimer je postala šahovska reprezentantka Slovenije in je tako na podelitvi že stala z ramo ob rami z najboljšo slovensko šahistko ta hip in svetovno mladinsko prvakinjo Lauro Unuk; nastopila je na mednarodnih turnirjih v Pardubicah, Buševcu in Pulju, kjer se je pomerila s članicami, z doseženimi štirimi točkami od skupno devetih pa je dosegla povsem primerljiv rezultat s članskimi šahistkami; nastopala je v 3. moški šahovski ligi, kot članica ŠK Sisak nastopa v 4. moški šahovski ligi na Hrvaškem. Pred dnevi je na Ptuju na DP za mladinke v kategoriji do 14 let v standardnem šahu ugnala vso konkurenco in osvojila svoj prvi naslov državne prvakinje med posameznicami, v pospešenem šahu pa je končala na četrtem mestu.

Kot pravi Larisa, so zanjo potovanja po drugih državah pravo doživetje, zato se že zelo veseli septembrskega odhoda v urugvajsko prestolnico Montevideo, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo v šahu. Še prej s trenerjem načrtujeta nastop na EP v Budvi in udeležbo na DP članic. Sicer pa je bila po naravi malce bolj zadržana Larisa, ki vso svojo odločnost pokaže tam, kjer je najbolj potrebno - za šahovnico, v lanskem letu tako rekoč vsak četrti dan zdoma zaradi šaha. Kar 90 dni v letu je namreč prebila na šahovskih tekmovanjih. Obetavna šahistka treningu šaha tedensko nameni tri dni po dve do štiri ure, na dodatni trening hodi k hrvaškemu šahovskemu velemojstru iz Zagreba Blažimirju Kovačeviću. Tako Larisa, ki sta ji za vzor ukrajinski sestri Anna in Mariya Muzychuk, tudi članici krškega kluba, kot njen trener Božič se strinjata, da je šah pravo gladiatorstvo, saj lahko šahisti figure premikajo tudi po pet ur v kosu, predvsem pa je ta igra psihično izčrpavajoča. »Na SP sem si za cilj postavila, da poskusim priti med 20 najboljših šahistk na svetu, v nekaj letih pa bi rada prišla v sam svetovni vrh,« optimistično sporoča Larisa, ki pa ni odlična samo v šahu - mimogrede, partijo šaha zna odigrati tudi na slepo -, ampak je tudi zelo pridna in vzorna učenka v šoli, z vso predanostjo pomaga sovrstnikom, saj se udejstvuje v prostovoljstvu, nastopa v šolskem zboru, riše, pleše in še kaj bi se našlo. V prostem času, ki ji ga sicer ponavadi primanjkuje, zelo rada karta, kar je tudi dober miselni trening za šahiste. Ni kaj, v drobnem in bolj tihem dekletu se skriva velik potencial, ki ga v prihodnje zagotovo ne gre prezreti.

R. R.

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 13. aprila 2017.