Časopis za pokrajino Posavje
25.05.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Leja Glojnarič zlata na olimpijadi gluhih v Braziliji!

Objavljeno: Ponedeljek, 09.05.2022    Rubrika: Ostali športi Sporočilo
Leja Glojnaric in Iris Breganski

Leja Glojnarič (v sredini) in Iris Breganski (desno) z medaljama

Na 24. poletni olimpijadi gluhih je atletinja, 19-letna Brežičanka Leja Glojnarič osvojila zlato kolajno v mnogoboju, slovenski uspeh pa je s 3. mestom dopolnila 21-letna Iris Breganski! Tekmovanje se je začelo 7. maja, sklenilo pa pozno sinoči po slovenskem času s skokom v daljino, metom kopja in tekom na 800 metrov. 

19-letna Leja Glojnarič je vsestranska atletinja, ki najbolj uživa v skoku v višino. V tej disciplini dosega tudi najboljše rezultate, čeprav tudi tekmuje v mnogoboju in metu v kopja. Zaradi svoje prirojene okvare sluha, zaradi katere slabo sliši in nosi slušni aparat, je še bolj zagnana ter skuša podirati državne rekorde in beležiti odmevne rezultate. 

Njen cilj je, da bi se na olimpijadi gluhih uvrstila med najboljše. Kljub temu, da zelo slabo sliši, ima zelo dober občutek v prostoru in je zelo predana, pravi njen trener Iztok Glojnarič. Prav zaradi svoje drugačnosti se še bolj trudi in se želi dokazati. Od leta 2019 trenira s svojo sestro Niko, ki je tudi atletinja. Poleg skoka v višino sedaj meče tudi kopje in se pripravlja za tek na kratke proge in tek čez ovire. V lanskem letu je prvič nastopila na velikem tekmovanju gluhih, svetovnem prvenstvu gluhih v atletiki v Lublinu na Poljskem. Tekmovala je v disciplini v metu kopja in osvojila 5. mesto. 

18. in 19. medalja gluhih v samostojni Sloveniji 

Začetki tekmovanja gluhih segajo v leto 1924, ko je Pariz kot prvi gostil olimpijado gluhih. Avstrijski Seefeld pa je bil leta 1949 prvo prizorišče zimskih olimpijskih iger gluhih. Naslednje, zimske olimpijske igre gluhih, bodo že 20. po vrsti, prihodnje leto (2023) pa jih gosti kanadski Quebec. Med skupinami invalidov so se gluhi tako prvi začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Slovenci smo vse od prvih nastopov veljali za uspešne, v času Jugoslavije so gluhi športniki osvojili šest medalj na olimpijskih igrah, po osamosvojitvi Slovenije pa še sedemnajst. Prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijskih igrah gluhih, je bil pod jugoslovansko zastavo zdaj že pokojni Anton Kogovšek. Na zimskih olimpijskih igrah v Oslu, na Norveškem, je leta 1953 tekmoval v alpskem smučanju in osvojil dve medalji, v smuku je bil drugi, v kombinaciji pa tretji. Gluhi se ne morejo meriti s športniki-invalidi, ki imajo omejene gibalne sposobnosti, zato se športno udejstvujejo s sebi enakimi na olimpijskih igrah gluhih. Najuspešnejši slovenski športnik med gluhimi je Samo Petrač, ki je osvojil šest odličij, kot edini pa se lahko pohvali tako z odličjem z zimske in poletne olimpijade gluhih. 

Vir. D. P./Zveza za šport invalidov Slovenije
« Nazaj na seznam
»