Luka Uvodič, Senovčan v ameriškem nogometu

Ameriški nogomet smo do sedaj v Posavju lahko spremljali le preko TV zaslonov ali v živo v katerem izmed večjih slovenskih mest. Tokrat so se na igrišču z umetno travo namesto mladih nogometašev, med seboj pomerile ekipe v ameriškem nogometu in sicer v njegovi prilagojeni različici »flag football«. Le-ta s prilagojenimi pravili omogoča manj grobo različico njegovega večjega brata. Pogovarjali smo se z Luko Uvodičem, članom ljubljanskih Silwerhawksov, ki je mlada leta preživel v Posavju. Luka je na Zvezi za ameriški nogomet zadolžen za širjenje potencialne baze ekip in igralcev v Sloveniji.

Tvoja življenjska in športna zgodba na kratko – kako si končal v LJ, kako si končal v AN, si kaj treniral že prej, tvoja funkcija v ZANS oz. AN v SLO?

V Ljubljano me je pripeljal študij informatike, vmes pa sem zelo dobro startal svojo delovno kariero v marketingu. Pred slabimi petimi leti sem se pridružil ekipi Ljubljana Silverhawks, kjer sem dve sezoni svoja znanja kalil v »tackle« različici tega športa (z vso opremo-ščitniki, čelado, itd.). V osnovni in srednji šoli sem treniral rokomet, pri katerem pa sem razvil veliko telesnih sposobnosti, ki jih še danes maksimalno izkoriščam v ameriškem nogometu. V našem prostoru sem se uveljavil kot eden izmed začetnikov nekontaktne različice ameriškega nogometa – Flag Footballa, danes pa pri zvezi ZANS opravljam funkcijo komisarja za razvoj lige in povezovanja ekip.

V kakšnem stanju je trenutno ameriški nogomet v SLO (veliki, flag), klubi, reprezentanca, organizacija lige, turnirjev? Kolikšno je število aktivnih klubov (veliki, flag), kje se da kaj videti tekme, koliko je turnirjev v flagu doma/bližnja tujina...?Tackle različica ameriškega nogometa se pri nam srečuje z velikimi ovirami. Najprej je tu neprepoznavnost športa, pomanjkanje strokovnega in igralskega kadra, nenazadnje pa tudi denar, saj ekipe in igralci nimajo praktično nobenega finančnega zaledja bogatih sponzorjev, kot je primer tega recimo že v sosednji Avstriji. Igralci več ali manj v Sloveniji vse financirajo sami. Na drugi strani pa ima blaga različica, Flag Football, v tem trenutku pri nas pravi razcvet. V obdobju dveh let smo iz treh ali štirih ekip prišli do nastanka več kot 10 ekip. Letos smo po dolgem času izpeljali 2. državno prvenstvo v Flag Footballu, v katerem je tekmovalo 10 ekip in pokazalo zavidljiv nivo napredka. Turnirjev v Sloveniji je bilo do letošnjega leta bolj malo, kar je bila v glavnem posledica majhnega števila ekip. Tega bo zdaj zagotovo še več – tudi v Krško se bomo še vrnili.

Iz katerih športov izhajajo igralci AN danes v SLO? Kateri šport-i bi bili po tvojem idealni za prehod v AN (rokomet, košarka, atletika...?)Nabor je zares širok. Od nogometa, košarke, karateja, do atletike, rokometa in še česa. Po moji oceni so najbolj primerni kandidati za ta šport bivši igralci košarke. Košarka izjemno dobro razvija motoriko telesa, koordinacijo dela rok in nog ter odlično povezuje igralce v ekipo. Čar Flag Footballa je, da mora vseh pet igralcev vsako akcijo izpeljati 100%. Če je ne, se akcija hitro poruši in obrambe ponavadi to zelo dobro izkoristijo.

Kakšno je sodelovanje z klubi drugih (sosednjih) držav?V EU prostoro smo pravi ambasadorji tega športa postali prav ŠPORT TV Ljubljana Silverhawksi. Že več let se redno udejstvujemo mednarodnih turnirjev v Nemčiji, Avstriji, na Hrvaškem, Izraelu... Ustvarili smo neverjeten renome in skoraj ne mine mesec, da nas organizatorji iz največjih evropskih držav ne bi vabili na njihove eno ali večdnevne turnirje. Tesno sodelujemo predvsem s sodniško ekipo iz Avstrije, ki nam daje ogromno znanja in temeljev za nadaljni razvoj v Sloveniji.

Na kratko predstavitev »flag footbala« - osnovna filozofija – zakaj brez kontakta, manj igralcev itd.? kdaj se je začel AN in kdaj prilagojena različica? Od kdaj obe različici v SLO?Flag football je dobil svoje ime zato, ker imamo igralci okoli pasu privezane zastavice. Namesto, da igralca ustaviš z rušenjem, ga ustaviš tako, da mu izpuliš zastavico. Nastala je predvsem kot neka vrsta zabave, rekreacije za tiste, ki se ne ukvarjajo s pravim ameriškim nogometom. Za igranje rabiš praktično eno manjšo zelenico in nekaj prijateljev. Igra se po sistemu 5 na 5, zaradi atraktivnosti in »no contact« pravil pa je primeren tudi za dekleta, starejše, mlajše, otroke. Zdajšnje ekipe in igralci smo se prvič resneje z njim srečali jeseni 2010, ko sem v Dobrovi pri Ljubljani skupaj s še nekaj igralci iz Silverhawksev organiziral prvi turnir. Ta različica me je po tistem turnirju tako navdušila, da sem hitro nabral še nekaj drugih entuziastov, ki je formiralo Flag ekipo Silverhawksev. Po tistem, je zgodba samo še rastla. Vsako leto je bilo več zanimanja s strani igralcev, več turnirjev, popoln razcvet pa je šport doživel prav letos.

Ali aktivno širite svojo bazo oz. sredine, ki se ukvarjajo z AN v SLO? Kakšni so vaši cilji oz. želje za naprej? Bi bil interes za »franšizo« AN tudi v Krškem? Kolikšni so kompletni stroški za ekipo recimo desetih nogometašev v »flag footballu«? Kakšni so letni stroški s tekmovanji? Kako pridobiti znanje za trenerja oz. quarterbacka kot najbolj izpostavljeno pozicijo v AN?Franšiza v Krškem? Zagotovo. Prav s turnirjem, ki smo ga organizirali v Krškem smo želeli šport približati Posavski javnosti. Z nami je stopilo v stik tudi že nekaj simpatizerjev tega športa v Krškem in povratne informacije po turnirju so bile fantastične. Stroški za vodenje in nastanek ekipe v bistvu niso visoki. Potrebno je zbrati nekaj fantov na kup, dobiti eno prosto zelenico za treninge, kupiti žogo (30€) in zastavice (50€) in se kar takoj lotit treningov. Moja funkcija v zvezi je prav skrb za razvoj novih ekip in v kolikor se najde ekipica, ki bi želela zagnati svoje delovanje v Krškem, sem osebno pripravljen po najboljših močeh pomagati pri razvoju – tako z bogatimi izkušnjami in znanjem, kot tudi organizacijsko. Konec koncev prihajam iz Senovega, torej domačih krajev in bi me zelo veselilo sodelovanje z »lokalci«.Ko pride pa do stroškov tekmovanj, pa so praktični takšni kakor si jih igralci sami naredijo. Naj povem za primerjavo – strošek enodnevnega turnirja v Munchnu z vso potjo in hrano znese na enega igralca od 30 do 35€, kar se mi sploh ne zdi veliko v primerjavi s kakšnimi drugimi športi.Kar zadeva pridobivanje znanja za podajalca, pa je zadeva kar težavna. Bistvo te pozicije je pravilna tehnika. In to tehniko se mora vsak priučiti in jo osvojiti do te mere, da mu pride v podzavest. Med samo tekmo ni časa za razmišljanje kako boš naredil izmet, kako se boš stabiliziral z nogami. To mora tvoje telo početi podzavestno. In prav zaradi tega tudi sam večkrat v Ljubljani organiziram kakšne treninge namenjene prav podajalcem. Veliko znanja pa lahko najdemo tudi na najrazličnejših vodičih na Youtubeu.

L. Šebek