O izzivih in priložnostih krškega športa

Športna zveza Krško je pred največjim športnim dogodkom v občini, speedway dirko za veliko nagrado Slovenije, v torek, 19. aprila, organizirala okroglo mizo z naslovom »Šport v občini Krško: Izzivi in priložnosti«.

Kot je v uvodu povedal predsednik Športne zveze Krško Luka Šebek, je okrogla miza, na katero so povabili predstavnike športnih društev in klubov v občini, pa tudi občinsko vodstvo z županom na čelu, del projekta Krško - občina športnih priložnosti, s katerim želijo izboljšati sodelovanje pri pomembnejših skupnih projektih na področju športa v Krškem, pripraviti strategijo na področju športa za obdobje do leta 2030, povečati proračunska sredstva za šport ter izboljšati lastno trženje projektov in prijave na razpise.

KAZALNIKI O STANJU ŠPORTA

Šebek je nato predstavil nekaj kazalnikov o stanju športa v krški občini. Glede nepokritih vadbenih prostorov občina presega slovensko povprečje, pri pokritih pa mu je dokaj blizu. Izdatki za šport se nominalno sicer zvišujejo, a v deležu glede na BDP padajo, večinski delež pa predstavljajo sredstva iz zasebnih virov, kar priča o tem, da je šport (lahko) tudi pomembna ekonomska kategorija oz. da je privlačen za trženje. Po številu društev na 1000 prebivalcev je Posavje sicer pod državnim povprečjem, a se ponaša s številčnim in dobro usposobljenim trenerskim kadrom. V občini je trenutno 49 kategoriziranih športnikov (število sicer niha in je odvisno zlasti od kategorizacije v ekipnih športih), po podatkih športno-vzgojnega kartona so naši otroci visoko po gibalnih sposobnostih.

Župan mag. Miran Stanko je pozdravil tovrstno razpravo, izpostavil pa tudi lansko podelitev naziva Evropsko mesto športa. Opozoril je, da je občina na eni strani soočena z nešteto potrebami, na drugi pa z omejenimi finančnimi možnostmi, ki se bodo v prihodnosti še zaostrile, zato ne vidi veliko možnosti za povečanje sredstev za šport, saj bo treba še bolj zategniti pasove. 

V nadaljevanju se je v razpravo vključilo kar nekaj udeležencev okrogle mize. Hilmije Ahmatović (Šahovski klub Triglav Krško) je dejal, da kljub temu, da so bili lani razglašeni za drugi najboljši šahovski klub v državi, še vedno nimajo ustreznih prostorov. Nov objekt namesto trenutno najetega bodo potrebovali tudi v Judo klubu Krško, je povedal Ivan Širola. Starosta posavskega karateja in borilnih veščin Veljko Jukić je menil, da je naziv Evropsko mesto športa priznanje celotni panogi ter da smo lahko ponosni na odličen trenerski kader in športno infrastrukturo, treba pa bo vlagati v novo generacijo trenerjev. Dolgoletni trener in ravnatelj leskovške šole Anton Bizjak je poudaril, da imamo kljub številnim športnim objektom še vedno prostorsko stisko, zmanjšal bi tudi sredstva za rekreativni šport. Starosta krškega športa Tomaž Žnideršič je dejal, da se tudi v športu ponavadi zatakne pri financah, do sponzorstev pa je društvom in klubom težko priti. Gregor Arnšek iz AMD Krško je povedal, da v speedwayu zaradi zelo velikih stroškov ne moremo govoriti o množičnosti, poudaril pa je še prizadevanja za novo generacijo mladih voznikov, za kar so letos pričeli s t. i. speedway šolo. Jože Arh iz Strelskega društva Leskovec pri Krškem je potožil, da zaradi slabših pogojev kot konkurenca zadnje desetletje nazadujejo in če ne bodo deležni pomoči za nabavo elektronskih tarč, se bodo težko pobrali. Matej Malus iz Kajak kanu kluba Krško je svetoval prijavo na razpis Fundacije za šport, pri čemer so sami zelo uspešni.

PROBLEMATIKA ŠPORTNIH OBJEKTOVKljub številnim investicijam v športne objekte v zadnjem času (center za mete Štirc, športna igrišča z atletsko stezo in telovadnica pri OŠ Krško, prenova športne dvorane OŠ Leskovec, športni objekt z atletsko stezo na Dovškem, rekreativne poti ob Savi, igrišče z umetno travo in prenova tribune stadiona Matije Gubca, obnova igrišč pod MC Krško ...) še vedno manjkajo številni objekti: v prvi vrsti seveda bazen, kolesarske, pohodne in tekaške poti z vadbenimi centri, center borilnih veščin, čolnarna, multišportni center, pa tudi (obnovljena) smučarska skakalnica, BMX steza, teniški in strelski center, ne nazadnje pa tudi atletski stadion s 400-metrsko stezo.

Razprava se je pričakovano vrtela predvsem okrog bazena. »Žalostno je, da nekdaj paradni šport v občini nima objekta,« je dejal Bizjak in se zavzel za gradnjo velikega, 50-metrskega bazena. Predsednik Plavalnega kluba Celulozar Krško Borut Mlakar je spomnil, da je novembra lani minilo deset let od obljube nekdanjega župana Franca Bogoviča o izgradnji novega bazena, ki je bila večkrat potrjena tudi na občinskem svetu, a se nikakor ne pride do odločitve o lokaciji (in seveda tudi sredstev) zanj. Župan Stanko je dejal, da ima občina vendarle odprt bazen v Brestanici in kar dva šolska bazena (v Leskovcu in Krškem). Potem ko so leskovškega že obnovili, načrtujejo tudi obnovo krškega (ki je na podlagi politične odločitve v občinskem svetu dobil prednost pred gradnjo novega 25-metrskega bazena), kar bo predvidoma stalo okoli 350 tisoč evrov. Šele nato se bomo lahko pogovarjali o novogradnji.

P. P.