Plavalec Nejc Kranjc: Trenira v 'bani', blesti pa v dolžinah
Nejc blesti predvsem na daljših razdaljah.
Komaj 15-letni plavalec
Nejc Kranjc je na decembrskem absolutnem državnem prvenstvu v 50-metrskem bazenu Krškemu po dolgih letih
priplaval naslov absolutnega državnega prvaka – najhitrejši je bil namreč na 1500 m prosto, poleg tega pa še bronast na 400 in 800 m prosto.
Kadetski reprezentant Slovenije, sicer dijak 1. letnika športnega oddelka brežiške gimnazije, ki večji del leta trenira v 16-metrskem leskovškem bazenu, je tako naenkrat napredoval v sam vrh slovenskega plavanja.
Nejc Kranjc je prve plavalne zamahe naredil v domačem bazenu, a se je po besedah staršev držal bolj roba bazena, za treniranje pa ga je v prvem razredu osnovne šole navdušila sestrična, ki je trenirala že pred tem. Njegov prvi trener je bil
David Grilc, zatem
Krešo Radunovič, zdaj pa ga trenira
Boštjan Bajc. Iz leta v leto je napredoval in pred dvema letoma so se začeli prvi vidnejši uspehi, ko je prvič postal državni prvak v kategoriji dečkov, konec minulega leta pa je, čeprav šele kadet, osvojil svoj prvi članski naslov, pri čemer je z rezultatom 16:30,40 svoj osebni rekord na 1500 m prosto popravil za kar 15 sekund! Poleg tega je osvojil še 3. mesti na 400 in 800 m prosto.
Član Plavalnega kluba Celulozar Krško je tudi dijak 1. letnika športnega oddelka brežiške gimnazije.
Pri tem velja dodati, da se na tekmovanje ni posebej pripravljal, saj je bila njegova glavna tekma minuli konec tedna – zimsko državno prvenstvo v 25-metrskih bazenih, na katerem je
ponovno zablestel in postal absolutni državni prvak na 1500 m prosto z izjemnim časom 15:55,58, ob tem pa bil še absolutno tretji na 800 m prosto. V kadetski konkurenci je štirikrat zmagal (na 400, 800 in 1500 m prosto ter na 200 m delfin) in bil enkrat drugi (200 m prosto).
Njegova specializacija so dolge razdalje (400, 800 in 1500 metrov) v prostem slogu, med drugim je bil lani tudi tretji na državnem prvenstvu v daljinskem plavanju, kar je skoraj paradoksalno glede na to, da večino treningov opravi v komaj dobrih 16 metrov dolgem bazenu (nekateri mu pravijo kar 'bana') pri leskovški osnovni šoli, le sobotne jutranje treninge ima v novomeškem 25-metrskem bazenu. 'Dolgoprogaši' morajo seveda opraviti daljše treninge z več preplavanimi kilometri, daljšimi serijami in krajšimi pavzami. Trenira osemkrat tedensko po dve uri, kar pomeni vsako popoldne, ob torkih, četrtkih in sobotah pa tudi zjutraj ob 6. uri. Obiskovanje športnega oddelka mu omogoča, da si sam določi, kdaj bo imel ustne preizkuse znanja, opravičene ima izostanke zaradi klubskih ali reprezentančnih priprav, tekem ipd. Tekmovanj je veliko oz. se vrstijo iz tedna v teden, plavalna sezona pa se običajno konča šele v začetku avgusta, ko si z družino lahko privoščijo nekaj dopusta, nato pa se začne spet znova.
Da so pogoji za trening v Krškem že vse, odkar je bil zaprt nekdanji 50-metrski bazen pri tovarni celuloze in papirja (letos bo od tega minilo že 20 let), slabi, ni treba posebej poudarjati, a Nejc, ki takrat še ni bil niti rojen, se s tem ne obremenjuje. »Druge možnosti ni, tako da se je pač treba navaditi,« pravi. V leskovškem bazenu ni niti štartnih blokov, tako da štarte oz. skoke v vodo lahko vadijo le na sobotnih treningih v Novem mestu. Poleti seveda trenirajo tudi na brestaniškem bazenu in občasno tudi v čateškem olimpijskem bazenu, vsi pa seveda komaj čakajo, da bo zgrajen nov bazen v Krškem, kar bo pogoje za trening bistveno izboljšalo.
Plavanje sicer ne pomeni le veliko treninga, ampak zahteva prilagoditev življenjskega sloga, od pravilne prehrane (»McDonald's prehrana pred tekmami odpade,« pravi Nejc), dovolj počitka itd., kar pa Nejcu zaenkrat ne predstavlja težav: »Če ti je to všeč in imaš veselje, ni težko.« Ker njegova sestra
Lija pleše v PK Lukec, je življenje cele družine razpeto med treningi in tekmovanji, se v pogovor vključi oče
Rajko, kar ni vedno lahko uskladiti, pa tudi dopusti morajo zaradi tega pogosto odpasti oz. se prilagoditi njunim športnim obveznostim.
Mlade zagotovo zanima, ali imajo plavalci pred treningi in tekmami kakšne omejitve glede uporabe mobilnih telefonov in družbenih omrežij. V nižjih kategorijah, denimo, na pripravah in tekmovanjih telefonov niso smeli imeti pri sebi, v višjih pa izrecnih omejitev ni, pravi Nejc, a ga sam pred tekmami vseeno raje odloži in se osredotoči na štart. A po drugi strani brez telefonov ne gre, saj jih potrebujejo za dostop tako do štartnih list kot rezultatov, saj tega na papirju praktično več ni.
Razmišlja tudi o državnem rekordu
Med plavalnimi cilji Nejc izpostavlja predvsem čim več naslovov državnega prvaka in uvrstitev na kakšno večjo tekmo z reprezentanco, s katero je bil v minulem letu na Multinations pokalu v Ljubljani in na olimpijskem festivalu evropske mladine v Skopju, že marca pa ga čaka četveroboj reprezentanc z območja nekdanje Jugoslavije in ponovno Multinations pokal. Razmišlja tudi o kakšnem državnem rekordu, ki na 1500 m prosto za kadete, recimo, znaša okoli 15:40, torej mu do njega še nekaj manjka, a je po njegovem mnenju dosegljiv. Mladi plavalec, ki raje kot z besedami govori z rezultati, je prepričan, da je edina pot do uspeha vztrajnost, ki se slej ko prej poplača. Plavanje pa mu, kot še dodaja, ne prinaša le veliko zadovoljstva ob uspehih, ampak tudi veliko poznanstev in prijateljstev po celi Sloveniji, ki jih drugače verjetno ne bi imel.
Peter Pavlovič
Članek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
#povezujemoposavje
