Plavalec Tim Bizjak: dobro izkorišča svoj prirojen 'občutek za vodo'

Tim Bizjak
Tim Bizjak je bil star komaj dve leti, ko je skupaj z obratom celuloze v krški papirnice ugasnilo tudi delovanje bazena pri omenjeni tovarni. Kljub temu se je pod okriljem
Plavalnega kluba Celulozar Krško razvil v odličnega plavalca, trenutno enega najboljših v državi v mladinski kategoriji, in največji up krškega plavanja. Še ne 18-letni Tim je sicer dijak 3. letnika športnega oddelka Gimnazije Brežice.
Ko so starši malega Tima vpisali v plavalno šolo v krškem plavalnem klubu (mimogrede: v njem je dolgo uspešno tekmovala tudi njegova sestra
Nika, a se je zdaj posvetila študiju), mu ta šport ni bil prav nič všeč, vaditelji pa so kljub temu opazili njegov plavalni talent in 'občutek za vodo' in ga spodbudili k vpisu v klub. »V prvih letih nisem prav rad hodil na treninge oz. na plavanju nisem posebej užival, zato sem se preizkusil tudi v drugih športih, predvsem v nogometu in rokometu, ki sta mi bila bolj všeč. Na koncu pa sem se vendarle odločil za plavanje, kar se je izkazalo za pravilno odločitev,« pripoveduje o svojih plavalnih začetkih. Resneje in bolj zavzeto je plavanje začel trenirati nekje v 5. razredu osnovne šole, ko je zabeležil prve uspehe. »Takrat sem se začel zavedati svojega talenta in se mi je zdelo škoda, da ga ne bi izkoristil. Zdi se mi, da mi to kar dobro uspeva«, pravi, saj se je od takrat naprej njegova plavalna pot le še vzpenjala. Kot trenerje, ki so najbolj pripomogli k njegovim uspehom in napredku, omeni
Krešimirja Radunoviča, Blaža Šunto in
Boštjana Bajca, pod čigar vodstvom trenira v okviru prve klubske selekcije.
Skozi leta tekmovanj se je v njegovih vitrinah nabrala kopica medalj in pokalov. »Ko sem nazadnje štel, jih je bilo okoli 250, od tega okoli 50 z državnih prvenstev in podobnih večjih tekmovanj, vse od mlajših dečkov do mladincev,« pojasni. Če ponazorimo: na lanskem odprtem državnem prvenstvu na Ravnah na Koroškem je v mladinski konkurenci osvojil tri medalje (srebrni na 200 in 400 m mešano ter bronasto na 200 m hrbtno), na decembrskem zimskem odprtem državnem prvenstvu pa kar sedem medalj (dve zlati v disciplinah 200 m hrbtno in 200 m mešano, srebrne na 100 m delfin, 100 m hrbtno in 100 m mešano ter bronasti na 400 m mešano in 50 m hrbtno). Lepe uspehe je beležil že v kadetski konkurenci, ko je bil v odlični formi, a mu je začetek epidemije preprečil udeležbo na nekaterih večjih tekmovanjih. »Takrat sem bil zelo konkurenčen tudi že med člani, potem pa je prišla korona in mi je vse odneslo. Zdaj spet prihajam nazaj, kjer sem že bil, in upam, da bom spet dobil priložnost za večja tekmovanja,« dodaja ob tem. Ker dobro obvlada vse štiri plavalne tehnike, se bo verjetno specializiral za mešane discipline, zlasti za 200 m mešano. »Za to pa moram biti konkurenčen v vseh posameznih tehnikah in jih treniram, kolikor se da, tudi tekmujem zaenkrat v vseh. To se mi zdi zelo pomembno za moj razvoj. Če se posvetiš le eni tehniki in se ti ta v nekem trenutku podre, nimaš ničesar, meni pa še vedno ostanejo ostale tri,« pojasnjuje visokorasli plavalec (194 cm), tudi državni reprezentant, in kot svojo prednost izpostavlja že omenjeni 'občutek za vodo'.
V bazenu 16 ur tedensko

Dober je v vseh štirih plavalnih tehnikah (foto: osebni arhiv).
Njegov običajni ritem je zelo naporen. Trikrat tedensko opravi trening že zjutraj, od tega dvakrat pred šolo, kar mu omogoča športni oddelek. »Takrat vstanem že malo čez peto uro, grem na trening in nato v šolo. Ko pridem domov, naredim domačo nalogo in se učim, nato opravim še en trening in včasih po njem še malo fitnesa … Saj kar gre, ampak konec tedna sem kar utrujen,« opiše svoj tedenski ritem, v okviru katerega v bazenu preživi približno 16 ur, še nekaj ur pa v fitnesu. Ker Krško nima primernega plavalnega bazena, v zimskem času trenirajo v manjšem bazenu v leskovški osnovni šoli, v poletnem času pa bodisi v Termah Čatež bodisi na Bazenu Brestanica. »Resda pogoji niso najboljši, ampak izkoristiti moraš, kar ti je pač dano. V primerjavi s konkurenti imamo res slabše pogoje, ampak se poskušamo čim manj ozirati na to oz. vzeti to kot dodatno motivacijo,« razmišlja mladi plavalec, »konec koncev te nihče ne vpraša, kje in kako treniraš, pomemben je le rezultat. Če in ko bomo dobili primeren bazen, bomo imeli še veliko več rezerve za napredek kot ostali.«
Mnogim obetavnim plavalcem se 'zalomi' na prehodu iz mladinske v člansko konkurenco in ta prehod kmalu čaka tudi Tima, saj bo letos zadnjič plaval v mladinski konkurenci. »Vem, da to ne bo lahko in da bo ta prehod verjetno trajal dlje časa, vendar verjamem, da mi bo s pravim odnosom do treninga in dobro motivacijo uspelo. Zaupati bom moral vase in svoje sposobnosti, slediti nekemu procesu, seveda bodo tudi težki trenutki, na koncu pa upam, da se bo ves ta trud poplačal z nekim uspehom,« pripoveduje plavalni up, ki verjame, da se lahko že letos v svoji paradni disciplini (200 m mešano) uvrsti med najboljše tri v državi v absolutni konkurenci. Sicer pa si želi še naprej uvrščati v državno reprezentanco in zastopanja slovenskih barv na kakšnem večjem mednarodnem tekmovanju.
Tim se ob vseh obveznostih v zvezi s plavanjem resno posveča tudi šoli, saj se zaveda pomena izobrazbe, ki mu lahko nudi varno ozadje, če slučajno pride do kakšne poškodbe. Sicer pa ga zanima zlasti računalništvo in razmišlja tudi o študiju v tej smeri. Čeprav mu ob vseh obveznostih ne ostane veliko prostega časa, se za sprostitev s prijatelji rad poda tudi na košarkarsko ali rokometno igrišče.
Peter Pavlovič
Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
#povezujemoposavje