Posavski plezalci že tradicionalno v Paklenici

Že vrsto let zapored se posavski alpinisti in športni plezalci, združeni v Posavskem alpinističnem klubu, ob koncu meseca junija množično odpravijo plezat v plezalni raj na hrvaški obali. Paklenica je tudi letos, v slabem tednu dni, gostila skoraj 50 članov. Ti so večinoma uživali v kratkih in dolgih športnoplezalnih smereh, ki jih ponuja divji kanjon, poleg tega pa so našli tudi čas za pohodništvo, kolesarjenje in seveda raziskovanje tolmunov in morskega sveta v vročih popoldnevih.

Dragocene plezalne izkušnje so nabirali predvsem novinci, ki so v letošnjem in lanskem letu obiskovali športnoplezalne tečaje in alpinistično šolo. Nekateri so v samostojnih navezah zmogli svoje prve smeri. Tisti z alpinističnim znanjem, usmerjeni predvsem v visoke stene, so se v prvih dneh podali v lažje klasike v spodnjem delu kanjona, nato pa zbrali moči tudi za resnejše in težje vzpone. Športni plezalci so med tem uživali v senčnih legah lažje dostopnega in turistično precej obljudenega kanjona reke Velike Paklenice, ki je zavarovan tudi kot narodni park.

Seznam z imeni smeri iz visokih sten je bogat – prednjačijo klasike železnega pakleniškega repertoarja: Mosoraška in Velebitaška smer, Brid za veliki čekić, Centralni kamini, Juha, Bračna, Sizbek, Watersong, Sjeverno rebro, Nosorog, Zobatec, Senza pieta, Aigor, Karabore, Frau Bluher, Oprosti mi pape, Trik, redkeje je ponavljana smer Propeler. Vse to in še več so dejavni posavski plezalci preplezali na njihovem tradicionalnem aktivnem obmorskem oddihu.

Nejc Pozvek z dobro bero vzponov iz Paklenice

Tradicionalni tabor posavskih plezalcev je za vplezavanje pred sezono v visokih gorah dobro izkoristil tudi Nejc Pozvek. Dobro formo je kronal v treh zahtevnih novodobnih smereh. V steni Anića kuka je v navezi z Grego Mikličem preplezal smer Nema Dinka do Dinka (7b, 350 m), celotno v vodstvu in na pogled. Le dva dni kasneje se je v steno podal z Andrejem Troštom, nekdaj vrhunskim tekmovalcem mladih kategorij v športnem plezanju. Nejc je poravnal račune v smeri Ultimate fight (7a+, 350 m), ki se prebije na vrh stene v drzni in direktni liniji in ponuja precej delikatno in naporno plezanje. Andreju je za prost vzpon zmanjkalo nekaj moči. Zadnji dan se je Nejc navezal na vrv z Marjanom Kozoletom in skupaj sta zmogla novo smer v Velikem čuku: Superčuk (7a, 170 m). Nejc je vodil navezo v težjih raztežajih, ki so ponujali lepo plezanje po malih in zelo ostrih oprimkih.

Pripravljenost na vrhunec skalne sezone je torej zelo dobra. Nejc se vanjo podaja brez večjih ambicij, vendar z upanjem, da uspe najti čas in motivacijo za kakšen resnejši vzpon v velikih alpskih stenah pri nas in v tujini.

PAK