Časopis za pokrajino Posavje
26.02.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Šahistka Pia Marie Ružič: V šahu išče estetsko popolnost

Objavljeno: Četrtek, 23.01.2020    Rubrika: Ostali športi Redakcija
Pia Marie in Miloš Ružič (3)

Pia Marie Ružič

V Šahovskem klubu Triglav Krško se ponašajo s plejado zelo uspešnih mladih šahistk, t. i. termitk. Med njimi je tudi še ne 16-letna Pia Marie Ružič iz Brestanice, ki je v začetku decembra lani zmagala na evropskem prvenstvu za dekleta do 16 let v pospešenem šahu v estonskem Talinu, v hitropoteznem šahu pa je bila šesta. Z ljubeznijo do šaha jo je 'okužil' oče Miloš, tudi sam navdušen šahist.

Pia je po besedah očeta Miloša že pri dveh letih znala postaviti figure na šahovnici, s to kraljevsko igro pa se je začela ukvarjati v prvem razredu osnovne šole v šahovskem krožku pod vodstvom Hilmije Ahmatovića. Že v tistem šolskem letu oz. po štirih mesecih je na državnem prvenstvu osvojila drugo mesto med dekleti do 8 let. Seveda jo je Ahmatović pritegnil tudi k treningom v šahovskem klubu.
Pia Marie in Miloš Ružič (5)

V očetu Milošu ima Pia Marie veliko oporo na šahovski poti, na šahovnici pa se pomerita le redko.

»On je velik entuziast in zna navdušiti mlade za šah in jih ima v vsaki generaciji zelo veliko,« pripomni Miloš. Uspehe oz. uvrstitve med prve tri, tudi zmage, je na šolskih in 'rednih' državnih prvenstvih nizala tudi v naslednjih letih. Od leta 2012 dalje redno sodeluje tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih, na mednarodnem prizorišču pa se je prvič vidneje izkazala leta 2015, ko je na šolskem svetovnem prvenstvu na Tajskem osvojila 16. mesto pri dekletih do 11 let.
Pia Marie in Miloš Ružič (8)

Pia Marie ob osvojitvi naslova evropske prvakinje v pospešenem šahu (foto: osebni arhiv)

Težko bi našteli vse dobre rezultate na mednarodnih tekmovanjih in prvenstvih v minulih letih, dodajmo le, da je bila še pred omenjenim uspehom v Talinu lani na svetovnem prvenstvu v španski Salobreni peta v pospešenem in šesta v hitropoteznem šahu med mladinkami do 16 let. »Razlike med prvim in petim mestom so na teh prvenstvih minimalne, z zmago ali porazom v zadnjem kolu lahko zelo napreduješ ali pa zelo padeš,« pojasni oče Miloš.
 
Kaj jo pritegne pri šahu, ki se marsikateremu mlademu zdi 'dolgočasna' igra? »Hm, o tem nisem nikoli razmišljala … Morda to, da se lahko vsaka partija razplete drugače. Ko si že nekaj časa v tem, je tudi estetki užitek opazovati in reševati različne pozicije. Pa zelo rada zmagujem,« odgovori z nasmehom. V miselnem naporu, ki ga terja šah, uživa, čeprav se je po turnirjih včasih zahtevno vrniti v šolo, saj je po njih zelo utrujena. Kot je razvidno iz njenih uspehov, ji bolj kot standardni šah (običajno 90 minut + 30 sekund na potezo, včasih še 40 dodatnih minut po 40. potezi) ležita pospešeni (15 minut na igralca + 10 sekund na potezo) in hitropotezni (3 minute na igralca + 2 sekundi na potezo), kar potrjuje tudi oče Miloš: »Ta dinamika ji bolj leži. Gre za različne pristope k igri.« Partije v standardnem šahu znajo na višji ravni trajati tudi po štiri ure in zahtevajo tudi fizično dobro pripravljene šahiste in šahistke.
 
Izjemna generacija 'termitk'
 
Seveda ne moremo mimo tega, da so v krškem šahovskem klubu izrazito uspešna dekleta, že uvodoma omenjene 'termitke', med katerimi sta poleg Pie še Larisa Kuhar ter Tina in Ana Urbanč. Razen slednje so ostale tri letnik 2004 in so šahovsko 'rasle' skupaj in v zadnjih letih krojijo vrh v slovenskem šahu med dekleti. »V šahu je še vedno več fantov, le v naši generaciji smo dekleta malo močnejša in primerljiva s fanti,« pravi Pia, dijakinja 1. letnika Gimnazije Vič v Ljubljani. Poleg Ahmatovića sta za njen napredek in napredek 'termitk' zaslužni še trenerja Smiljana Jurečič in Marjan Božič, zdaj skupaj z Lariso in klubskim kolegom Matejem Požunom med tednom trenira pod vodstvom trenerja Tonija Kosa, med vikendi pa pri hrvaškem trenerju Blažimirju Kovačeviću. Tedensko treningu šaha nameni od deset do 15 ur. Do kod sežejo njene ambicije? »Če bo šlo tako naprej, verjetno lahko dosežem naziv ženske velemojstrice, za kar je treba doseči rating 2300, morda pa tudi naziv moškega velemojstra, ki zahteva 2600,« pravi. Glede rezultatov si je težje postaviti konkretne cilje, saj je odvisno od forme, razpoloženja in seveda konkurence. Letos so pred njo številna pomembna tekmovanja: amatersko evropsko prvenstvo v standardnem šahu, mladinsko evropsko in svetovno prvenstvo v standardnem šahu ter evropsko in svetovno prvenstvo v pospešenem in hitropoteznem šahu.
 
Ima status športnice, kljub temu pa je še vedno občasno deležna pripomb v stilu, ali je šah res šport. Sicer se ima za povsem običajno mlado dekle, ki ima nekoliko manj prostega časa in nima običajnih počitnic, saj jih nameni za treninge in tekmovanja. Tudi zanjo velja že skoraj pregovorna ugotovitev, da so šahisti in šahistke uspešni v šoli, pri čemer ni povsem jasno, ali ukvarjanje s šahom vpliva na uspeh v šoli ali je obratno. Ob šahu je v času osnovne šole tudi plesala in se učila igranja violine v glasbeni šoli. »Violino je vzela tudi s sabo na državno prvenstvo in vmes igrala za sprostitev,« vskoči Miloš, ki kot (ljubiteljski) astrolog poudarja tudi pomen astrološkega bioritma pri Piinih zadnjih uspehih. Bolj kot matematično v šahu išče estetsko popolnost oz. realizacijo izjemnih, tudi nenavadnih idej, pri čemer je zelo dobra, kot področje, na katerem še lahko napreduje, tako sama kot oče izpostavljata računanje oz. predvidevanje kombinacij, prihaja pa že na nivo, v katerem bo morala več razmišljati o dolgoročni strategiji igre.
 
Doma zelo malo šahirajo
 
Družina Ružič-Čebular (Piina mama je znana kostumografinja Ina Čebular) je sicer šahovska družina, saj sta se poleg Miloša in Pie v šahu preizkusila tudi njena dva mlajša brata. Medtem ko se je Gašper usmeril v karate in igranje na bobne, Borut Jan še trenira in kaže potencial. »Za šah ni dovolj, da znaš računati in razmišljati, ampak je treba biti tudi borben in strasten, zelo pomembna je tudi šahovska intuicija,« razmišlja oče Miloš in dodaja, da doma igrajo zelo malo, kar je za šahovsko družino precej nenavadno. Šahovsko okolje doma sicer ni pogoj, da se nekdo razvije v dobrega šahista, pomembna je predvsem brezmejna podpora staršev ob njihovem minimalnem vpletanju v trenažni proces. »Nikoli se nisem z njo pripravljal na turnirje, vedno sem jo pustil, da se je sama, saj sem želel, da si razvije samostojnost,« pravi Miloš, zato tudi ni čudno, da se je odločila za šolanje v Ljubljani, saj je zelo samostojno dekle. Šah zanjo ni le hobi, ampak način življenja: »Če bi bil le hobi, ne bi prišla daleč, tako pa je vse podrejeno šahu. Vsak dan je treba narediti nekaj za šah, pridejo pa tudi dnevi, ko sem preveč utrujena za to.« Sicer sta šahovsko področje v zadnjih letih zelo spremenila in popularizirala internet (npr. spletna stran chess24.com) in družabna omrežja, kjer je možno spremljati najboljše svetovne šahiste in šahistke ter se kaj naučiti od njih, pa tudi aplikacije, na katerih lahko kadarkoli in s komerkoli odigraš partijo.
 
Peter Pavlovič

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
« Nazaj na seznam