Triatlonci ŠD Posavje odprli sezono na Ptuju

V slovitem obdravskem mestecu, ki ga je v povezavi s pomembnimi zgodovinskimi dogodki omenjal že rimski pisec Tacit je 12.5.2013 potekal že 12. ptujski triatlon v organizaciji TK Maraton iz Ptuja. Leta 450 so mesto požgali Huni letos pa so ga na novo osvojili člani ŠD Posavje iz Krškega, ki so pokazali, da je pred njimi slutnja odlične sezone.

Mešani so bili občutki pred startom v novo sezono za člane ŠD Posavje. Za njimi so bile v preteklih tednih številne tekaške prireditve, kjer so tekmovalci posavskega kluba dosegli zelo lepe rezultate. Prav tako so bili spodbudni časi iz plavalnih treningov, ki so bili sicer doseženi v krajšem 16 m bazenu, zadnja testiranja so kazala na opazen napredek napram lanske sezone.

Odprava v Ptuj je pod vodstvom Jaroslava Kovačiča, izkušenega triatlonca in vse uspešnejšega trenerja vzdržljivostnih športov, štela sedem članov. Na prizorišču so se jim pridružili tudi glasni navijači, s svojo prisotnostjo jih je počastil tudi predsednik društva, obveza doseganja dobrega rezultata je bila tako prisotnajša.

Ekipa je v primerjavi s prejšnjim letom prenovljena. Pridružili so se ji Denis Šketako, ironman triatlonec iz Hrastnika, Aljaž Gomilšek, obetajoči starograjški mladec, ki že na treningih dokazuje velik potencial za uspešnega triatlonca ter Jože Geršak in Jernej Bizjak, ki sta že lani trenirala skupaj z ekipo in letos tudi uradno tekmujeta pod praporom ŠD Posavje. Tu sta bila ob trenerju Kovačiču še stara znanca pretekle sezone, kot vedno borbena Luka Šebek in Boštjan Rošker. Tokrat so manjkali Blaž Žmavčič, velik potencial, v preteklosti član mlade reprezentance, Jure Hotko, ki je začasno prekinil triatlonsko kariero zaradi študija v tujini in Erik Panič zaradi poškodbe. Cilj elitne skupine ŠD Posavje je obisk triatlonskih tekem v čimštevilčnejši zasedbi.

Rutinirano pakiranje in zgodnjejutranji odhod na prizorišče so prekinjali občasni postanki na bencinskih postajah, kava je tekla v potokih, energije je bilo vedno več. Ptuj je potnike pričakal v vremenu idealnem za tovrstne tekme, povsem drugače kot je nebo napovedovalo dan poprej. Po prijavi je sledil pregled in nastavitve opreme ter bujenje nožnih mišic z ogledom kolesarske proge. Začel se je čutiti tekmovalni nemir.

Bilo je nekaj pred poldnevom. Sodnik prireditve je zbranim v bazenu naložil briefing. Srca v prsih so plala, dlani srbele. Čakala se je slovenska policija, da odpre progo. Znak. Gremo. Klofanje po sotekmovalcih in borba za pozicijo je običajna folklora v prvih metrih, a tudi kasneje. Prva baterija je odplavala svoje. Jaroslav blizu vodilnih po mestih, blizu sta tudi Šketako in Gomilšek, sledijo ostali. Gremo na kolo, borba za skupino, ki bo odvzela nekaj vetra. To je v primeru kolesarjenja samo dobro, zavetrje je vse. je hitrost a hkrati počitek. Vsi najdejo skupine, Jože ostaja sam, išče priključek, le tega ni in ni...

Aljažu nekje vmes zabrusi po zadnjem kolesu, trenutej straha, za njim prava katastrofa. Trije padejo, eden odstopi, v bolečinah s krvavo luknjo v dresu... z luknjo v duši... misel, da ne bom končal je najhujša... Aljaž je v redu in odbrusi dalje, hitro najhitreje... Jaroslav v ospredju lovi vodilne, ima pomoč a ostaja na distanci... Luka in Jernej v ozadju v svojih skupinah aktivna in hitra...

Skok iz kolesa v tekaške čevlje, sledi prilagajanje na trdno zemljo... korak je vedno bolj odločen, čvrst, hitrejši... Jaroslav se otrese svoje sence, pospeši prehiti še enega... obeta se podij za zmagovalce... Denis in Aljaž tečeta izvrstno in pridobivata mesta, Denis je že v deseterici... V ozadju Luka in Jernej tečeta svojim dosežkom kariere naproti... Jože se trudi, je živalsko hiter a kolo in zaostanek tvegata svoj davek. Prebija se naprej a svojim klubskih kolegom se vendarle ne more priklučiti, kljub vijoličnim licem. Doseže odličen tekaški čas, obet za naprej.

V cilju Jaro na tretjem mestu, kolajna, odlično napram v tej sezoni zmanjšanim treningom... Denis priteče do devetega mesta in nakaže veliko okrepitev za letošnje tekme, ekipno prvenstvo bo naše... Žmauko nam je vsem v mislih... Aljaž v svojem krstnem triatlonu osvoji 31. mesto skupno, v kategoriji 11. mesto – fantastičen rezultat... Luka po krajših težavah z bodcem v tekaškem delu vendarle obrani prednost pred soborcem Jernejem, ki je v cilju kmalu za njim. 12. in 15. mesto v kategoriji, sledi jima 17. uvrščeni Jože... vsi v točkah pokala. V cilju je vse črno od naših dresov... Spodbujamo še ostale.Boštjan Rošker kot edini član ŠD Posavje štarta v drugi bateriji. Po zelo borbenem plavanju uspe doseči na kolesu odličen čas, posledica priprave na bližnji ekipni kolesarski maraton kjer ga čaka 230 km žuljenja kolesarskega sedala. Po odličnem tekaškem delu je kot edini udeleženec prireditve pritekel v cilj celo dvakrat, saj si je Boštjan tokrat zaželel nekaj več bučnega navijanja, ki so ga deležni prihajajoči v cilj. Skupni čas je bil precej boljši kot lanski, ovojil je 11. mesto v kategoriji.

Kolegijalnost in medsebojna podpora vseh sodelujočih je bila dodatno zapečatena po zaključku triatlona, ko se je ob pijači in testeninah razvila debata o tem kje bi bilo lahko bolje in padale so številne »vojne« zgodbice... bodoče urbane legende...

Jernej Bizjak je po zaključku dejal : »Uspel sem dobiti večjo kolesarsko skupino, ki me je z zavidljivo hitrostjo ponesla do tekaškega dela. Tokrat so drugi delali zame, tako je užitek tekmovati.« Aljaž Gomilšek je doživel ob svojem prvem triatlonu nekaj trenutkov straha : »Med kolesarskim delom mi je sotekmovalec »zabrusil« po zadnjem kolesu, videl sem padec treh kolesarjev, ki me je pretresel, a nadaljeval sem z vožnjo po posredovanju drugega sotekmovalca. Trudil sem se skozi celotno dirko po najboljših močeh. Rezultat je odličen in spodbuda za naprej.« Luka Šebek je bil zadovoljen s prikazanim : »Primerjava rezultatov iz prejšnjega leta je tista, ki me navdaja z neizmernim veseljem, presegel sem pričakovanja. Delo je obrodilo sadove. Se pa tu ne smem zaustaviti. Vem, da lahko bolje. Kolo, moja rak rana se izboljšuje, težave z bodcem na teku mi niso vzele preveč časa, prostora za napredek pa je še.« Boštjan Rošker je po drugem prihodu v cilj povedal : »V naslednjih dneh pričakujem nekaj zbadanja na moj račun. Med plavanjem sem se uspešno »pretepal«, porabil nekaj moči, a v nadaljevanju bil zadovoljujoče hiter. Obstaja žal zaradi neželjenega postanka. Naslednjič si želim le enkrat priteči v cilj.«

Pot domov je bila s postankom v Olimju prijetna. Čokoladne dobrote so romale težko pričakujočim domačim, osvežitev z energetskim napitkom v senci lokalnega gostinskega obrata je hitro polzela po grlu. Zadovoljstvo je bilo na vrhuncu. Triatloncem sledi premor, naslednja postaja je olimpik v Portorožu... nato pa ponovitev lanske uspešne ekskurzije v Črno goro. Zgodil se bo Tivat. Novi izzivi za matadorje ŠD Posavje so pred njimi...

Luka Šebek