Ultrakolesar Adam Jordan: Za rekord STKP niso dovolj le močne noge

Kostanjeviški ultrakolesar, 23-letni Adam Jordan je v rekordnem času (6 dni, 21 ur in 20 minut) prekolesaril celotno Slovensko turnokolesarsko pot (STKP), ki povezuje vse pomembnejše slovenske gorske skupine. Zgodbo o njegovem podvigu bomo lahko videli tudi v dokumentarnem filmu.

Adam Jordan, nekdanji cestni kolesar, se je 5. avgusta zjutraj iz domače Kostanjevice na Krki podal na Slovensko turnokolesarsko pot, na cilj enega največjih kolesarskih izzivov v svoji karieri pa je pripeljal v zgodnjem jutru 12. avgusta. Kljub vročinskemu valu, ki je spremljal njegov podvig, je v povprečju vsak dan prekolesaril več kot 250 kilometrov in dobrih 7000 višinskih metrov – skupno 1841 kilometrov in več kot 52.000 višinskih metrov, spal pa minimalno.

S cestnim kolesarstvom se je začel ukvarjati že kot otrok in šel skozi vse kategorije do članske konkurence, potem pa ugotovil, da je začel izginjati tisti razlog, zaradi katerega je sploh začel kolesariti. »Če želiš biti profesionalni cestni kolesar, moraš temu praktično podrediti celotno življenje, meni pa je bilo na kolesu vedno najbolj všeč ravno to, da lahko nekam greš, raziskuješ nove poti in vidiš nove kraje,« pojasnjuje, zato se je najprej usmeril v gravel (makadamsko) kolesarstvo, a ker se je tudi ta veja kolesarstva hitro profesionalizirala in postala precej podobna cestnemu dirkanju, se je vedno bolj našel v dolgoprogaških oz. ultra preizkušnjah. »Pri njih mi je najbolj všeč samooskrbni princip. Za vse, kar se ti zgodi, moraš poskrbeti sam. Poleg fizične pripravljenosti se testirajo oprema, psihična pripravljenost in predvsem sposobnost reševanja težav na poti. To je trenutno najbližje tistemu, zaradi česar sem sploh vzljubil kolesarstvo,« pravi.

Najtežji izziv doslej

Kot je povedal za naš medij, je ideja, da bi prevozil STKP, nastala več kot pred letom dni, ko sta se s prijateljem pogovarjala, kateri zanimiv dolgoprogaški bi lahko tudi dokumentiral. »Slovenska turnokolesarska pot je bila logična izbira, ker povezuje praktično celo državo, obenem pa sem imel občutek, da je širši javnosti še vedno precej nepoznana. Ideja se je nato razvila tudi v dokumentarni projekt – ne samo prikazati športni izziv, ampak Slovenijo predstaviti kot kolesarsko destinacijo tudi zunaj asfalta in pokazati območja, kot so Koroška, Dolenjska, Notranjska ..., ki so morda manj izpostavljena.«

Na poti, na kateri ga je spremljala močna medijska in podporna ekipa, je občudoval izjemno pokrajinsko raznolikost Slovenije, saj STKP poteka od alpskega sveta do Jadranskega morja ter povezuje gozdove Pohorja, Karavanke, Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe, kraški svet, Brkine in slovensko obalo, se obrne proti vzhodu in nadaljuje v Snežniško pogorje, Kočevsko, Belo krajino in Dolenjsko, nato na Kozjansko ter se prek Slovenskih goric vrne proti Pohorju. Vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah, a tehnično – z izjemo nekaj krajših odsekov – ni posebej zahtevna, je pa mestoma naporna, saj je treba ponekod kolo tudi potiskati. »Doslej je bil to zame zagotovo najtežji izziv. Pred tem bi verjetno izpostavil Atlas Mountain Race, vendar STKP zaradi dolžine, višinskih metrov, količine hoje s kolesom in zelo malo spanja ni bil primerljiv. Zadnjih približno 48 ur sem praktično odpeljal v enem kosu,« je odgovoril na vprašanje o težavnosti podviga.

Seveda so močne noge osnova, da lahko postaviš takšen rekord, vendar pa same po sebi niso dovolj, pravi Jordan: »Veliko je logistike: poznati moraš traso, razmišljati, kje boš dobil hrano in vodo, kje lahko spiš, kako boš polnil elektroniko, kaj boš vzel s sabo in kaj lahko pustiš doma. Hkrati mora biti kolo dovolj zanesljivo, ker si pri samooskrbnem načinu za težave na poti odgovoren sam.« Še pomembnejša pa je sposobnost prilagajanja, nadaljuje: »Sam sem denimo podcenil, koliko bo počasnih in pohodnih odsekov. Na papirju lahko zelo dobro izračunaš kilometre in višinske metre, veliko težje pa predvidiš, ali boš določen odsek vozil 20 kilometrov na uro ali pa boš uro hodil s kolesom. Pri takšnih izzivih na neki točki stvar tako ali tako postane predvsem mentalna. Torej, kako rešuješ situacijo, ki jo imaš v tistem trenutku pred sabo, in ne toliko, kakšen je bil prvotni načrt.«

Mikajo ga čezcelinske preizkušnje

Na vprašanje o prihodnjih izzivih odgovori, da je najprej pomemben počitek, ker je telo po skoraj tednu takšnega napora res precej izčrpano. V prihodnje pa ga še vedno najbolj mikajo dolge, samooskrbne preizkušnje. »Rad bi se vrnil na Atlas Mountain Race, dolgoročno pa sta mi zelo zanimiva predvsem Transcontinental Race, kjer praktično prečkaš Evropo, in Tour Divide, ki poteka čez Severno Ameriko od Kanade proti Mehiki. To sta dva izziva, ki bi ju zagotovo rad enkrat doživel.« Pri takšnih projektih ga vedno bolj zanima tudi to, da za njimi ostane nekaj več kot samo rezultat, pri čemer je ravno STKP dober primer, saj iz posnetega materiala nastaja še dokumentarni film, ki bo premierno na ogled na Festivalu gorniškega filma februarja 2027.

Potencial tudi v domači občini

Tudi kostanjeviška občina ima precej naravnih danosti za turno kolesarjenje, pravi: "Imamo ogromno obstoječih gozdnih in makadamskih poti, Gorjance ter zelo razgibano okolico, ki je zanimiva tako za turno kot gravel kolesarjenje. Tudi na STKP mi je bil prav odsek od Slavnika proti Trdinovemu vrhu ter naprej proti Brežicam eden tistih, ki bi jih priporočil nekomu, ki želi pot spoznati bolj rekreativno, saj je veliko lepih, položnejših vzponov in neokrnjene narave." Vendar ta potencial ni, dodaja Jordan, v celoti izkoriščen. "Pri takem turizmu po mojem niti ne potrebuješ ogromne nove infrastrukture. Veliko lahko narediš z dobrimi in legalnimi trasami, kakovostnimi GPS-potmi, povezovanjem z lokalno gostinsko in turistično ponudbo ter dobro predstavitvijo območja. Pomembno se mi zdi predvsem, da ohranimo tisto, zaradi česar je tukaj lepo kolesariti, torej mir, naravo in občutek, raziskovanja."

Mladi ultrakolesar, po izobrazbi diplomirani športni manager, se poleg tekmovalnega dela ukvarja s športnimi projekti, organizacijo dogodkov, komunikacijo in ustvarjanjem vsebin. Po zaključenem študiju aktivno išče zaposlitev oziroma delo na področju športa, managementa ali sorodnih področjih.

Peter Pavlovič, foto: Nicolo' Blasi

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje