Časopis za pokrajino Posavje
13.10.2026
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

​Obeležili so 650-letnico prve omembe Malega Mraševega

Objavljeno: Torek, 13.10.2026    Rubrika: PANORAMA Redakcija
DSC_4363

Dogodka s sveto mašo v vaški kapelici se je udeležilo lepo število vaščank in vaščanov, v ospredje so se posedli številni otroci.

V Malem Mraševem, vasi v KS Podbočje in župniji Sveti Križ – Podbočje, so na drugo oktobrsko nedeljo obeležili častitljiv jubilej - 650-letnico prve omembe kraja v pisnih virih.

Kot je ugotovil domačin, zgodovinar dr. Dejan Pacek, se kraj skupaj s potokom Senuša v zgodovinskih virih prvič pojavi v listini v nemškem jeziku z datumom 13. september 1376. »Ker so začetki naše vasi zaviti v tančico skrivnosti, imamo veliko prostora za ustvarjalno razmišljanje in sklepanje. Veliko Mraševo se v zgodovinskih virih prvič pojavi šele leta 1439, torej 63 let pozneje. Morda imajo zato prav tisti, ki že dolgo trdijo, da je Malo Mraševo nastalo pred Velikim, ob tem pa radi navajajo staro modrost: iz malega zraste veliko in nikoli obratno,« je dodal.
G2

Župnik Damjan Štih v novem mašnem plašču


Ob tem je spomnil še na dve pomembni obletnici: 120-letnico blagoslova vaške kapele Lurške Matere Božje, ki od takrat »ljubeče bdi nad našo vasjo«, in 85-letnice začetka begunstva in izgnanstva vaščanov med 2. svetovno vojno, ki »priča o vztrajnost in življenjski moči naših prednikov, saj jim je uspelo po koncu vojne iz pepela dvigniti domačije ter te napolniti z otroškim smehom«.

Obletnico so obeležili v okviru oktobrskih nedeljskih molitev rožnega venca pri kapelicah in križih po različnih vaseh v župniji. Molitvi je sledila sveta maša, ki jo je daroval svetokriški župnik Damjan Štih. Ob začetku je blagoslovil nov mašni plašč s pripadajočimi ostalimi paramenti, ki sta ga za potrebe kapele darovala zakonca Dejan in Karla Pacek. Kot je Štih poudaril v pridigi, težko vemo, kako so živeli naši predniki pred 650 leti, vemo pa, da se jim je oznanjal isti evangelij kot danes, vaščanom pa je položil na srce, naj še naprej ohranjajo duhovno dediščino, ki so jo prejeli od njih.

Po koncu bogoslužja so zbrani nadaljevali druženje ob pogostitvi v bližnjem gasilskemu domu.

P. P.
 
« Nazaj na seznam