​Glasbeni genij – klarinetist Albin Rudan

Verjetno ni človeka, ki bi se spomnil, kaj se je 21. 3. 1990 zgodilo v Krškem. Po mojem skromnem mnenju se je zgodil kulturni dogodek, ki se bo težko ponovil na tako visoki ravni – koncert ansambla Avsenik. Ta prispevek pa je namenjen Albinu Rudanu, ki je bil član ansambla skoraj 30 let. 

Albin Rudan se je rodil 26. 7. 1933 na Velikem Trnu. Že v osnovni šoli je kazal velik glasbeni talent, saj je že takrat v zboru pel zelo zahtevno pesem Večerni zvon. Šolanje je nadaljeval na Srednji šoli za glasbo v Ljubljani. Tam se je začel učiti klarinet in kaj kmalu je pokazal svojo nadarjenost.
 
Zanimiva je anekdota, ko je delal sprejemni izpit za vpis na Akademijo za glasbo. Isti dan je bil izpit za nove študente in diplomante. Igralo se je za zaveso, da jih člani komisije pred nastopom niso videli. Ko je Albin Rudan odigral svojo skladbo, mu je komisija navdušeno čestitala za odličen diplomski nastop, on pa jim je sramežljivo dejal, da bi se samo rad vpisal na akademijo. Zaradi odličnega nastopa so mu dovolili, da si je sam izbral profesorja. Vprašal jih je, kdo je najbolj zahteven. Odgovor je bil na dlani: profesor Miha Gunzek. Bil je 'diktator' v pozitivnem pomenu besede. O njem je krožila anekdota: diplomirati pri njemu je enako, kot bi končal študij na Sorboni ali Oxfordu. Klarinet v ansamblu Avsenik je imel posebno težo, saj so vsi trije predhodniki (Vilko Ovsenik, Zoran Komac, Franc Tržan) diplomirali pri tem profesorju.
 
Ansamblu Avsenik se je pridružil leta 1961. Brata Avsenik sta vedela, kakšen biser imata v Albinu Rudanu in sta začela pisati skladbe za klarinet. Že pred njegovim prihodom je nastala skladba Pastirček, potem pa še Veter nosi pesem mojo, Melodija za tebe (posvečena Titu), Polka za klarinet, Čar Julijskih Alp ... Na koncertih so vedno igrali Pastirčka ali Veter … Albin Rudan je pripovedoval, da so ob njegovem solu ženske jokale, moški pa ploskali. Pogodbo za izdajo plošč so imeli s podjetjem Telefunken vedno za deset let. Kako so bili popularni, pa pove podatek, da so bili razprodani za štiri leta vnaprej.
 
Velika prelomnica se je zgodila 19. marca 1977. Imeli so koncert v Berlinski filharmoniji, ki je bil razprodan šest mesecev vnaprej (kasneje so imeli še dva razprodana koncerta). Takratni direktor in dirigent je bil Herbert von Karajan, ki je bil tam dirigent 35 let. Zahteval je, da bo prisoten na tonski vaji. Člani ansambla so imeli kar nekaj treme, saj je bil Karajan tisti čas največja avtoriteta v resni glasbi v svetovnem merilu. Vajo je z nasmeškom predčasno prekinil in jih odpeljal v sobo, kjer so imeli filharmoniki vaje. V roke je vzel dirigentsko palico in zaigrali so jim Golico. Slavko Avsenik je dejal, da je komaj zadrževal solze. Medklic: Karajan je bil po materi Slovenec. Malo za šalo: da je občudoval Avsenike, pa ni čudno, saj imava rojstni dan na isti dan (seveda ne isto leto!)
 
Albin Rudan je bil tudi odličen pevec - basist. Kot klarinetista sta ga krasila izjemna tehnika in neverjeten žameten ton, ki ga do danes še ni nihče dosegel. Zaradi tega se ga je prijel vzdevek 'Paganini na klarinetu'. V svoj orkester ga je vabil tudi James Last, vendar je Rudan ostal zvest ansamblu Avsenik.
 
Leta 2007 je gostilna Avsenik organizirala koncerte z naslovom Zlati abonma, ki so bili tematsko posvečeni vsakemu članu, ki je igral pri nastanku albuma Zlati zvoki. Ta album je bil prodan v nakladi 5.000.000 plošč, kar je nepredstavljivo za današnje razmere. Bil sem tudi na koncertu, posvečenemu Albinu Rudanu. Takrat je bil že bolan in na invalidskem vozičku. Zelo ganljivo je bilo srečanje s Slavkom in njegovo ženo Brigito. 31. 1. 2009 se ja ta glasbeni genij poslovil.
 
25. 9. 2010 sem na povabilo Francija Arha, takratnega dirigenta Pihalnega orkestra Kapele, igral na koncertu v dvorani Stefaniensaal v Gradcu. V tej dvorani so imeli Avseniki 42 (!!) razprodanih koncertov. Ena od skladb je bila tudi Pastirček, pri kateri je občinstvo navdušil Peter Gabrič. Kot pri pravih Avsenikih: stoječe ovacije in ponovitev skladbe.
 
3. 2. 2019 je bila ob 10-letnici smrti Albina Rudana maša v Stahovici pri Kamniku. Toliko solz ponosa še nisem videl. Pri maši je igral ansambel Okrogli muzikanti. Vstopna pesem je bila Veter nosi mojo pesem, na sredi maše Pastirček in na koncu Melodija za tebe. Župnikova pridiga je bila v celoti glasbena. Po maši smo šli še na Rudanov grob, kjer je ansambel odigral še skladbo Spomin. Tam se spoznal vdovo g. Poldko in bila je prav vesela, da je nekdo prisoten tudi iz naše občine. V vaški gostilni sem se pogovarjal z Renatom Verličem, ki je bil zadnji dve leti član Avsenikov. Težko slišiš toliko lepih besed o enem človeku.
 
Nekoč je Slavko Avsenik v nekem intervjuju dejal, da je bil Albin Rudan najboljši instrumentalist v ansamblu. V športnem žargonu pa bi lahko dejali: vsaj toliko, kot ve Luka Dončić o košarki, je vedel Albin Rudan o klarinetu.
 
Zakaj sem napisal ta članek? Iz preprostega razloga. Letos bo 90-letnica rojstva Albina Rudana. Predlagam, da se Kulturni dom Krško preimenuje v Kulturni dom Albina Rudana.
 
Janez Planinc, Senovo

Članek je bil objavljen v prvi letošnji številki Posavskega obzornika.