​Krški izgnanci so se spomnili dolge poti domov pred 81 leti

Društvo izgnancev Krško 1941–1945 je v četrtek popoldne v Dvorani v parku pripravilo četrto tradicionalno društveno prireditev, naslovljeno »Oh, kako je dolga pot«, s katero so se spomnili 81-letnice vrnitve iz izgnanstva, posebno pozornost pa namenili tudi svojim najstarejšim članom.

Naslov prireditve je tudi naslov izgnanske himne, za katero so si izgnanci izbrali slovensko ljudsko pesem. V uvodu v prireditev jo je zapel učiteljski pevski zbor OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Melodina ob spremljavi Silvije Švelc na klavirju in Marjana Dirnbeka na kitari. Prireditev je sicer poleg ohranjanja spomina na boleče poglavje naše zgodovine namenjena tudi druženju ljudi, ki jih povezuje skupna usoda izgnanstva, na njej pa se, kot je dejala povezovalka Vidka Kuselj, »zaiskrijo davni spomini, ko sežeš v roko sotrpinu, ko te greje zavest, da si vse hudo vendarle preživel«.
 
»To so bila leta mučenja, smrti, razvrednotenja človeka,« je v pozdravnem nagovoru zbranim o letih izgnanstva dejal predsednik krških izgnancev Justin Božič. V letošnjem letu je preminilo deset članov društva, posebej pa je spomnil, da so se januarja poslovili od ustanoviteljice in dolgoletne predsednice krovnega slovenskega društva izgnancev prof. Ivice Žnidaršič, junija pa je umrla še njena sestra Zdenka, ki je bila pobudnica ureditve grobov izgnancev, ki so umrli v Nemčiji, teh je bilo kar deset tisoč. Vsem omenjenim so se poklonili z minuto molka.
 
Kaj bomo naredili s tem spominom?
 
Prireditve se je udeležil tudi župan mestne občine Krško Janez Kerin. »Letos mineva 81 let od vrnitve izgnancev. Čas je odnesel številne neposredne priče teh dogodkov, vendar njihov spomin ostaja. Ostaja v družinah, v pripovedih, zapisih in dokumentih ter tudi v delu Društva izgnancev Krško 1941–1945, ki že desetletja skrbi, da izkušnja izgnanstva ostaja del našega zgodovinskega spomina,« je dejal. Poleg pogleda nazaj je ob takšnih obletnicah pomemben tudi pogled naprej: »Kaj bomo s tem spominom naredili danes in kaj bomo predali prihodnjim generacijam? Zgodovina sama po sebi ne more preprečiti, da bi se težki dogodki ponovili. Lahko pa nam pomaga razumeti, kam lahko pripeljejo sovraštvo, nasilje, nestrpnost in prepričanje, da je mogoče človeku odvzeti dom, dostojanstvo ali pravico do mirnega življenja. Zato je ohranjanje spomina pomembno. Predvsem zato, da bi jo bolje razumeli in iz nje znali črpati odgovornost za sedanjost.« Izrekel je spoštovanje vsem izgnancem in vsem, ki so v vojnih letih trpeli ter se po koncu vojne vračali domov, posebno zahvalo pa je namenil članicam in članom društva, ki vztrajajo pri ohranjanju njihovega spomina. »Naj bo današnja slovesnost priložnost za spoštljiv spomin in tudi za razmislek o tem, kako pomembno je, da znamo ceniti dom, mir in človekovo dostojanstvo,« je dejal župan.
 
Izgnanstvo je identiteta Krškega
 
Vsakoletna gostja prireditve je tudi predsednica sveta Mestne četrti Krško Tajana Dvoršek in izpostavila dobro sodelovanje z društvom izgnancem, ki ne nazadnje tudi domuje na naslovu mestne četrti. »Zelo sem ponosna, da svet mestne četrti razume, kako pomembno je, da spomin na izgnanstvo varujemo in prenašamo naprej ter da vam ob tem nudimo vso podporo, ki jo potrebujete,« je dejala in izpostavila, da je celoten letni program dela društva financiran iz proračuna MČ Krško. Upa, da bodo tudi njeni nasledniki cenili, kar so zastavili v tem mandatu, in to še nadgradili, predvsem s prostori za arhiv društva. »Izgnanstvo je identiteta Krškega, preliva se nam krvi in to moramo varovati,« je zaključila. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Društva izgnancev Slovenije Alojz Rupar, doma iz Dolenjega Boštanja, in z njimi delil nekaj osebnih spominov na izgnanstvo v otroštvu.
 
Obdarili enajst jubilantov
 
Ob koncu prireditve sta Božič in tajnica društva Marija Krušič obdarila člane društva, ki so v letošnjem letu napolnili 85 in več let. 95 let letos obeležuje Cvetana Zorič, 93 let Milan Cizelj, 92 let Gabrijela Šunta in Angela Druškovič, 90 let Zofija Verstovšek in Slavko Šribar, 85 let pa Ana Šribar, Lea Habinc, Antonija Prašnički, sam predsednik Justin Božič in Jožica Petrišič, ki je zbrane povabila še na ogled svoje razstave v bližnjo Valvasorjevo knjižnico.
 
Poleg že omenjenega zbora Melodina so program prireditve sooblikovali še Tatjana Umek z recitacijami pesmi leskovške (ljudske) pesnice Anke Salmič, ki je tudi sama doživela usodo izgnanstva, Marija Krušič z recitacijo pesmi Antonije Amon ter učenka OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Julijana Baškovič, ki je ob Dirnbekovi spremljavi zapela pesem Nine Pušlar Kdo še verjame.
 
P. P.