​Množično pri svetemu Štefanu v Nemški vasi

Praznik sv. Štefana, prvega krščanskega mučenca in zavetnika konj in živine, je bil letos po daljšem času zasnežen. V Nemški vasi tudi odet v megleno zaveso, kar pa ni motilo množičnega shoda ob 10. uri. Shoda tistih »notranjih« častilcev svetnika, ki so se udeležili obreda v cerkvi, in tistih »zunanjih«, ki na ta »skupni« dan ob cerkvi bolj praznujejo praznik samostojnosti in enotnosti slovenske države.

Obeh prazničnih pomenov se je v nagovoru dotaknil leskovški župnik Matej Gnidovec. Tako z izborom berila o sv. Štefanu iz Apostolskih del, kar je prebral Iztok Starc, z odlomkom iz evangelija po Mateju, na katerega je navezal besedo o diakonu Štefanu. Spregovoril je tudi  o domovini, ki ni samo prostor, kjer živimo, domovina so tudi ljudje in njihovi medsebojni odnosi in njihova vera. In o konju kot sopotniku človeka, ki  mu je bil nekdaj v veliko pomoč, pomeni pa tudi plemenitost in je tudi danes v čast in ponos družini, ki ga ima.

Cerkveni obred je spremljal Mešani pevski zbor župnije Leskovec pod vodstvom Kristine Lovšin Salmič in ker je štefanovo dan po božičnem prazniku, je marsikaterega obiskovalca globoko prevzela in ganila najlepša božična pesem Sveta noč.

Zunaj cerkve je duhovnik kasneje blagoslovil še vodo, sol in šest konj. Lepo opremljeni konji so prejeli popotnico za zdravje, njihovi lastniki pa vzpodbudo za prijazno in skrbno delo z njimi. Za organizacijo sta poskrbela oba Jožeta Božiča, cerkvena ključarja.
 
Zaradi megle visoko postavljeni mlaj pri cerkvi letos ni vabil že od daleč, so pa pohodniki k sv. Štefanu krenili iz Leskovca, Velike vasi in iz okoliških krajev. V Mestni četrti Leskovec pri Krškem se je Štefanova pot lepo uveljavila. Letos se je nanjo odpravilo nad trideset pohodnikov pod vodstvom Jožeta Olovca. Krenili so izpred leskovške župnijske cerkve Žalostne Matere Božje. Radodarni domačini krajev, skozi katere so hodili, so jim mraz preganjali z raznimi zimsko-prazničnimi dobrotami. Teh so bili deležni tudi obiskovalci pri cerkvi, ki ohranjajo druženje in si izmenjujejo praznična voščila še dolgo po zaključku obreda.
           
Pohod in zadnji decembrski praznik pri najbolj zahodni leskovški cerkveni podružnici sta bila posebej slovesna tudi zaradi tisočletnice leskovške župnije in dvajsetletnice neprekinjenega poteka blagoslova konj v Nemški vasi.
 
Besedilo Ljudmila Šribar, fotografije Slavko Pirc