​Na Raki slovesno odprli Humekov drevored medovitih rastlin

Člani Čebelarskega društva Martin Humek Raka so z nedeljskim odprtjem Humekovega drevoreda medovitih rastlin sklenili praznovanje 120-letnice društva.

Potem ko so v petek v Centru apiterapije Evin gaj pripravili okroglo mizo o Martinu Humeku (1870, Gradišče pri Raki–1943, Ljubljana), slovitem sadjarskem in čebelarskem strokovnjaku, po katerem društvo nosi ime, v soboto pa dan odprtih vrat pri treh lokalnih čebelarjih (Evin gaj, Žnidaršič in Šiško), so nedeljsko praznovanje pričeli s sveto mašo za čebelarje v raški župnijski cerkvi, ki jo je daroval župnik dr. Silvester Fabijan. Po njej so se v sprevodu za praporščaki čebelarskih društev sprehodili do pokopališča, kjer je ob povezovanju Katje Cemič in nekaj zapetih pesmih domačih pevcev potekalo odprtje Humekovega drevoreda medovitih rastlin, ki so ga zasadili ob poti do župnišča na hribu Cavsar, sestavlja pa ga 30 dreves, od tega 22 različnih. Kot so raški čebelarji zapisali v priložnostni zgibanki, drevored predstavlja »živo zapuščino, ki bo dolga leta hranila čebele, bogatila naravo ter izobraževala prihodnje rodove o pomenu sožitja med človekom in naravo,« župnik Fabijan, na čigar pobudo so drevored zasadili, pa je pred blagoslovom dejal, da drevored »povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost«. Čebelarkam in čebelarjem se je ob jubileju zahvalil za ljubezen do čebel in narave ter vzgojo mladih rodov, saj bo drevored služil tudi kot učna pot za osnovnošolce in druge obiskovalce kraja.
 
Predsednik Čebelarskega društva Martin Humek Raka Jože Cemič je izpostavil veličino raškega rojaka Martina Humeka, »ki je oral ledino na področju sadjarstva in ga dvignil na zelo visoko raven«, pomembno sled pa je pustil tudi na področju čebelarstva kot urednik Slovenskega čebelarja, podpredsednik Slovenskega čebelarskega društva (današnje Čebelarske zveze Slovenije) ter pobudnik za ustanovitev in prvi predsednik Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev. Nameraval je zgraditi tudi čebelarsko šolo, za katero je v Ljubljani že kupil zemljišče, a se njegovi načrti niso uresničili. Bil je tako velika osebnost, da se mu poklanjajo z zasaditvijo tega drevoreda (čeprav mu kot skromnemu človeku ne bi bilo všeč, da se imenuje po njem), dali pa so pobudo tudi za monografijo o njem.
 
Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Anton Urek je poudaril, da 120-letnica društva pomeni »množico ljudi, ki so žrtvovali svoj čas in trud ter prispevali k temu, da je društvo živelo v treh različnih državah«. Tudi on je izpostavil veličino Martina Humeka, zato si zasluži spoštljiv odnos do svoje zapuščine. Župan Mestne občine Krško Janez Kerin je prav tako izpostavil pomembnost Humekovega delovanja, ki na Raki ni in nikoli ne bo pozabljeno. Račanom je zaželel, naj Humekov drevored v prihodnjih letih postane pomemben del njihovega okolja: »Naj  bo ta prostor v prihodnje pot, ki vabi k opazovanju, učenju in spoštovanju narave. Naj nas opominja in spodbuja k razmisleku o pomenu čebel in opraševalcev ter ravnovesju, ki ga skupaj ohranjamo.«
 
Vsi trije govorniki so nato simbolično odprli drevored, ob katerem so se zbrani nato sprehodili do župnišča, kjer so pripravili še manjšo pogostitev.

P. P.