​Podoba krškopoljca – simbol Krškega polja in ponosa na lokalno dediščino

Krožišče pri gostilni in hotelu Kunst na južni vpadnici v mesto Krško od sobote dalje krasi (abstrahirana) podoba krškopoljca, edine avtohtone slovenske pasme prašiča. Postavitev, ki je nastala v okviru projekta Črno bela harmonija, je predvsem na družbenih omrežjih naletela na mešane odzive, od pohval do kritik, zato v nadaljevanju nekaj pojasnil na to temo.

Mestna občina Krško, eden od partnerjev v omenjenem projektu (poleg nje še Društvo rejcev krškopoljskih prašičev kot vodilni partner, Posavski muzej Brežice in Kunst 1966, Gostilna d.o.o.) s projektom postavitve umetniške instalacije krškopoljca v krožišču nadaljuje prizadevanja za krepitev prepoznavnosti lokalnega okolja in njegovih edinstvenih zgodb. Krškopoljski prašič namreč ni le edina avtohtona slovenska pasma prašiča, temveč pomemben del kulturne in kmetijske dediščine območja, ki je skozi generacije soustvarjala identiteto Krškega polja. Instalacija bo, poudarjajo, simbolno predstavljala povezanost ljudi, prostora in tradicije ter obiskovalcem že ob vstopu v mesto sporočala, da prihajajo v okolje z bogato zgodovino, močno lokalno identiteto in spoštovanjem do svojih korenin. Namen projekta je na sodoben in prijazen način predstaviti zgodbo, ki je prepoznavna daleč preko meja Posavja.
 
Vinogradniška tradicija in gastronomska dediščina
 
Skulpturo so zasnovale članice KD Prostor vmes, ki so pojasnile, da je »podoba krškopoljca interpretirana skozi niz jeklenih obročev, ki v abstrakciji oblikujejo njegovo prepoznavno silhueto. Skulptura je izvedena iz kortenskega jekla, osrednji elementi iz peskanega jekla pa poudarjajo njegov značilen bel pas. Jekleni obroči spominjajo na obroče vinskih sodov in simbolno povezujejo dve pomembni značilnosti prostora – vinogradniško tradicijo ter gastronomsko dediščino, katere nepogrešljiv del je tudi krškopoljec. Tako kot številna mesta po svetu svojo identiteto predstavljajo skozi javne skulpture živali, ki so tesno povezane z lokalno zgodovino in značajem kraja, tudi krškopoljec predstavlja edinstven simbol Krškega polja. Kot edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašiča je naraven ambasador območja, njegove kulinarične tradicije in podeželske dediščine.«
 
Abstraktna likovna govorica ima v slovenskem prostoru dolgo tradicijo, pravijo članice društva, ki že vrsto let sodelujejo pri urejanju urbanega prostora in ureditev v Krškem. »Skulptura krškopoljca sledi temu pristopu – ne želi biti zgolj realističen prikaz živali, temveč skozi obliko, material in simboliko pripoveduje zgodbo o identiteti, krajini in dediščini Krškega polja.« Izbor kortenskega jekla, ki daje 'zarjavel' videz in je za nekatere kamen spotike, skulpturo hkrati povezuje z oblikovnim jezikom drugih krožišč v Krškem ter prispeva k prepoznavni in usklajeni podobi javnega prostora mesta.
 
P. P.